Peterica držav je mandat dobila oktobra lani na volitvah v Generalni skupščini ZN, ki jih je zaznamoval dvoboj med Azerbajdžanom in Slovenijo za edini sedež vzhodnoevropske skupine v Varnostnem svetu. Za sedež, ki ga je Bosna in Hercegovina izpraznila 31. decembra 2011, se je potegovala tudi Madžarska, vendar je izpadla že v prvem krogu.
Azerbajdžan je dobil potrebno dvotretjinsko večino glasov šele po dveh dnevih in 17. krogih volitev, ko je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar kandidaturo umaknil in obenem kritiziral izrazito negativno kampanjo konkurentke. Volitve za sedeže iz preostalih skupin so potekale brez večjih pretresov.
V skupini Zahodna Evropa in drugi volitev ni bilo. Dva sedeža skupine do konca letošnjega leta zasedata Nemčija in Portugalska. Iz skupine Latinska Amerika in Karibi je bila izvoljena Gvatemala, ki je zasedla sedež Brazilije, do konca letošnjega leta pa ostaja v Varnostnem svetu še Kolumbija.
Afriška skupina ima v Varnostnem svetu pravico do treh sedežev. Do konca leta ima mandat Južnoafriška republika, oktobra pa sta bila namesto Gabona in Nigerije izvoljena Maroko in Togo. Izpraznjeni sedež Libanona pa je v okviru azijske skupine osvojil Pakistan. Do konca leta ostaja v Varnostnem svetu iz te skupine še Indija, sicer največji regionalni rival Pakistana.
V Varnostnem svetu je tudi pet stalnih članic - ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija in Kitajska.
Januarja bo med drugim potekala razprava na visoki ravni o strateškem partnerstvu med Varnostnim svetom in Afriško unijo pri vzdrževanju miru in varnosti, ki ji bo predvidoma predsedoval predsednik Južnoafriške republike Jacob Zuma. Na dnevnem redu pa bodo med drugim tudi predvidoma Bližnji vzhod, Libija, Jemen, Darfur, Irak, Slonokoščena obala in otroci v oboroženih spopadih.
