Slovenija se je vseskozi zavzemala za vzpostavitev splošno uporabnega, verodostojnega in učinkovitega mehanizma, ki bo na voljo državam članicam pri soočanju z znatnimi pritiski nezakonitih priseljencev ali prosilcev za azil ali z neučinkovitim sodelovanjem na področju politike ponovnega sprejema.
Slovenski pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar je ob tem izrecno izpostavil, da Evropska komisija poudarja, da mehanizem ni usmerjen proti državam Zahodnega Balkana, čeprav se nekatere članice unije soočajo s pritiski prosilcev za azil iz regije Zahodnega Balkana.
Po sedanjem besedilu naj bi bilo mehanizem mogoče sprožiti ob znatnem in nepričakovanem porastu števila prošenj za azil, in sicer prošenj vseh tistih prosilcev, ki jim status ni podeljen. Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je poudarila, da je mehanizem nevtralen in velja za vse tretje države.
Pa vendar je ideja o vzpostavitvi tega mehanizma posledica porasta števila prošenj za azil iz držav Zahodnega Balkana v članicah unije, predvsem v Belgiji ter v Luksemburgu, Nemčiji in na Švedskem. Malmströmova je danes poudarila, da je problem porasta števila prošenj prosilcev za azil iz držav Zahodnega Balkana resen.
EU je vizumsko liberalizacijo najprej uvedla za Srbijo, Črno goro in Makedonijo, nato pa še za BiH in Albanijo. Edini del Zahodnega Balkana, ki še ne uživa vizumske liberalizacije, je Kosovo. Malmströmova je danes napovedala, da bo Evropska komisija dialog s Kosovom za vizumsko liberalizacijo verjetno začela sredi januarja prihodnje leto.
