Delničarji Merkurja so se seznanili z rezultati izredne revizije poslov družbe iz časa vodenja Bineta Kordeža, ki je pokazala vrsto spornih poslov. Kordeževi upravi in nadzornemu svetu tudi na podlagi revidiranega letnega poročila niso podelili razrešnice. Na osnovi revizije pa so pooblastili upravo pod vodstvom Blaža Pesjaka, da vloži odškodninske tožbe.
Revizija poslov od 1. januarja 2007 do 30. junija 2010, ki jo je opravila družba Deloitte revizija, je pokazala tri sklope sumljivih poslov. Prvi je sum oškodovanja premoženja Merkurja in njegovih hčerinskih družb, drugi je sum zlorabe pooblastil, tretji pa sum prevarantskega računovodskega poročanja.
"Trenutno je treba preučiti vsak primer oškodovanja posebej in za vsakega zgraditi neko tožbo ter jo vložiti," je po skupščini pojasnil Pesjak in dodal, da bo vlaganje tožb odvisno od dela pravnih strokovnjakov, predvidoma pa bodo tožbe vložene v nekaj mesecih. Od primera do primera bo sicer odvisno tudi, zoper koga bo vložen odškodninski zahtevek.
O skupnem znesku vloženih odškodninskih tožb je še težko govoriti, je dejal Pesjak, ki je potrdil, da naj bi bil Merkur oškodovan za preko 200 milijonov evrov. Največji od poslov oškodovanja je prenos kreditov iz Merkurja na HTC dva, Merfin in banke v višini 188 milijonov evrov.
Kordež pa je danes za STA pojasnil, da je sklep lastnikov nesmiseln. Lastniki Merkurja so namreč banke, ki so edine pridobile z menedžerskim prevzemom Merkurja. Če bi kdo lahko vrnil kaj denarja Merkurju, so to prav banke, je ocenil Kordež in dodal, da je sam za odkup delnic zastavil vse svoje premoženje in vse izgubil.
"Nima smisla, da mene tožijo, ko nisem od vsega dobil niti evra, sklep pa so na skupščini sprejele banke, ki so dejansko dobile denar, saj smo kredite poplačali oziroma so banke zasegle zastavljeno premoženje," je poudaril Kordež in spomnil, da je tudi hiša, ki jo je zidal, v lasti bank in bo šla na dražbo. "Od mene hočejo nekaj, česar nisem dobil," je odločitev skupščine komentiral Kordež in dodal, da nima sredstev, ki bi jih od njega lahko izterjali.
Skupščina je po številnih spremembah v lastniški strukturi podjetja danes imenovala tudi novega člana nadzornega sveta. To je na predlog, ki je bil podan na sami skupščini, postal Gregor Simoniti, ki je bil tudi že predsednik upniškega odbora. Družba Ananke Handels und Beteiligungs je svoj predlog, da bi v nadzornem svetu sedel Michael Andreas Krause, umaknila pred skupščino. Prvotno predlagani kandidat za novega nadzornika Peter Tevž pa je umaknil soglasje.
Merkur sicer po potrditvi prisilne poravnave posluje skladno z načrti in cilji, ki jih je uprava dogovorila z bankami ob podpisu likvidnostnega kredita. "Pričakujemo, da ne bo nobenih zapletov pri poplačilu prvega obroka z naslova prisilne poravnave in optimistično vstopamo v leto 2012," je dejal Pesjak, ki je poudaril tudi, da bo letošnja izguba iz poslovanja nižja od planiranih 10,5 milijona evrov.
Zagotovil je, da je vodstvo podjetja storilo vse, kar je bilo letos potrebno. "Dokler se bodo vsi držali svojih zavez, mislim, da sanacija Merkurja ni ogrožena," je izpostavil Pesjak. Predsednik nadzornega sveta Matevž Slapničar, pa je opozoril, da "položaj še nikakor ni rožnat in da bo sanacija Merkurja potekala še kar nekaj let ter bo tudi še marsikakšen ukrep potreben, da bo Merkur znova tak, kot je bil pred tremi leti".
Opaža se sicer postopno vračanje prodaje na ravni, na kakršnih je bila v preteklosti. "Sicer bo še nekaj čas trajalo, da bomo te ravni dejansko dosegli, kar je delno posledica tudi upada povpraševanja v celotni dejavnosti," je ocenil Slapničar, ki pa je prepričan, da stvari tečejo v pravo smer in si uprava, ki pripravlja strateški načrt, še naprej zasluži zaupanje.
