Ljubljana, 30. novembra (STA) - Romska skupnost v Sloveniji nima pravice do posebnega poslanca, ki bi zastopal njihove interese v državnem zboru. Sta pa med kandidati strank tudi Roma Darko Rudaš in Haris Tahirovič, ki sta prepričana, da bi se položaj romske skupnosti hitreje izboljšal, če bi v parlamentu sedel tudi Rom.
Predsednik Sveta romske skupnosti Marjan Drvarič pravi, da si predstavniki romske skupnosti že vrsto let prizadevajo, da bi vlado prepričali, da bi romska skupnost morala imeti svojega poslanca v državnem zboru tako kot druge manjšine v Sloveniji.
"Nekateri Romi še vedno živijo v nečloveških razmerah. Če bi imeli svojega poslanca, bi se položaj Romov hitreje reševal," meni. V svetu vedno opozarjajo, da so Romi v manevrskem prostoru med državo in lokalno skupnostjo. Žal je ta manevrski prostor po njegovi oceni prevelik in "na koncu se ne ve, kdo je tisti, ki bi moral poskrbeti za romsko skupnost", poudarja Drvarič.
Politična participacija Romov mora biti bolj prepoznavna organizirana in enotna, "samo tako lahko tudi uspemo", je prepričan Drvarič.
Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš, ki kandidira na listi stranke TRS, je za STA povedal, da bi izvolitev Roma v državni zbor pomenila preskok politične participacije Romov z lokalne na nacionalno raven. Romi imajo namreč že svoje predstavnike v občinskih svetih 20 občin.
Romi sicer po Rudaševih besedah skušajo že sedaj opozarjati na ključne izzive Romov v Sloveniji. "Žal ugotavljamo, da je v večinskem političnem prostoru še vedno veliko ovir za romsko skupnost. Kljub temu forum izkorišča vsako možnost za vplivanje in lobiranje s ciljem izboljšanja razmer, v katerih živijo Romi," je poudaril in dodal, da nekateri še vedno živijo brez vode in elektrike.
V takih razmerah je govor o politični participaciji morda malce ciničen, meni Rudaš. Ob tem opozarja na dejstvo, da v Sloveniji niso priznani kot manjšina.
Tudi Haris Tahirovič pravi, da si Romi želijo svojega predstavnika v parlamentu, tako kot jo imata italijanska in madžarska manjšina in dodaja, da si vse življenje prizadeva za enakopravno državljanstvo vseh državljanov preko civilnih iniciativ. Tahirovič je predsednik Zveze romske skupnosti Umbrella - Dežnik in delegat slovenskih Romov v skupščini evropskih Romov, ki deluje pod pokroviteljstvom Sveta Evrope. Kandidira pa na listi stranke SMS-Zeleni
Njegov moto je Mladim pravico do dela in prihodnosti - starejšim dostojno upokojevanje in človeka vredno starost. Zato ga veseli, da ga je stranka SMS-Zeleni povabila kot enakopravnega državljana, in ga potrdila za kandidata za poslanca na njeni listi.
Na uradu za narodnosti pojasnjujejo, da je politična participacija Romov omogočena na več načinov. Za spremljanje položaja romske skupnosti v Sloveniji denimo vsakokratna vlada ustanovi komisijo za zaščito romske skupnosti, ki skrbi zlasti za spremljanje uresničevanja programa ukrepov po zakonu o romski skupnosti.
Leta 2007 ustanovljen Svet romske skupnosti kot krovna organizacija romske skupnosti skrbi za oblikovanje mnenj in predlogov pri načrtovanju vsebin in finančnih postavk, ki neposredno vplivajo na življenje in delo Romov, dodajajo v uradu.
Svet sestavlja 21 članov, od tega 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in sedem predstavnikov romskih skupnosti v mestnih oziroma občinskih svetih. Svet daje državnemu zboru, vladi in drugim državnim organom pobude in mnenja v zadevah iz svoje pristojnosti, je za STA pojasnil direktor urada Stanko Baluh.
Ob tem opozarja, da svet "kljub pravnim podlagam in možnostim za politično participacijo na državni ravni, žal ni v polnosti izkoristil svojih pristojnosti, eden glavnih ovir pa so notranja nesoglasja pri delovanju sveta". Baluh dodaja, da so Romi lahko prisotni na vseh parlamentarnih odborih, na katere so vabljeni.
Po besedah Baluha torej ne vidijo ovir za politično participacijo Romov, vendar do sedaj vseh možnosti še niso v celoti koristili.
Romska skupnost v Sloveniji nima položaja narodne manjšine, pač pa gre za posebno etnično skupnost ali skupino s posebnimi etničnimi značilnostmi (lastni jezik, kultura, druge etnične posebnosti) ter s posebnimi pravicami, ki jih določa ustava, zato je ni možno enačiti z italijansko in madžarsko narodno manjšino, pojasnjujejo na uradu.
Iz takšnega razlikovanja izhaja tudi razlikovanje pravnega položaja. Romska skupnost je obravnavana kot etnija, vendar z razvojem slovenske in mednarodne zakonodaje v zadnjih letih počasi dobiva atribute manjšinske skupnosti, dodajajo.
