Ljubljana, 03. novembra (STA) - Čeprav je volilna kampanja pred decembrskimi predčasnimi volitvami že v polnem teku, se bo uradno začela v petek. Trajala bo do 2. decembra opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. V kampanji so pri kandidatih vse bolj popularna socialna omrežja, ki pa imajo po mnenju strokovnjakov minimalen učinek oziroma stranke vanje vlagajo preveč upov.
Za volilno kampanjo štejejo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev. Za volilno kampanjo štejejo zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje ter javni shodi.
Stranke vse intenzivneje uporabljajo tudi spletna socialna omrežja, ki pa niso nekaj novega, saj so se razvijala dlje časa, je za STA dejal Uroš Pinterič s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. A, kot pravi, ta omrežja nimajo zelo velikega vpliva pri nagovarjanju množic.
Tudi po mnenju Andraža Petrovčiča z ljubljanske fakultete za družbene vede stranke vlagajo preveč upov v spletna socialna omrežja. Kot pojasnjuje, imajo strani kandidatov dokaj malo oboževalcev, poleg tega pa so intenzivni uporabniki teh aplikacij predvsem mladi odrasli, ki se volitev udeležujejo ali pa ne.
Socialna omrežja po njegovih besedah po naravi ponujajo zelo malo prostora za dejansko razpravo in stik z volilnim telesom. Kot pravi, se pri nas socialna omrežja še vedno ne uporabljajo za oblikovanje kolektivnih akcij, skozi katere bi lahko kandidata približali volilnemu telesu, ampak so strani kandidatov usmerjene v enosmerno komunikacijo. Zato po njegovih besedah obstaja verjetnost, da se bo to zreduciralo na nabiranje oboževalcev, bolj malo pa bo interakcije med kandidati in potencialnimi volivci.
Kot pravi Petrovčič, socialna omrežja niso najbolj primerna za oblikovanje programskih predlogov s strani volilnega telesa. Pinterič pa je ob tem dejal, da socialna omrežja predstavljajo bolj dodatni kanal medsebojnega obračunavanja. Pri kratkih zapisih na teh omrežjih gre pogosto tudi za "interne štose", ki jih posamezniki, če ne poznajo ozadja, niti ne morejo dojeti, je pojasnil.
Petrovčič in Pinterič se strinjata, da bosta tako ključna kanala v kampanji televizijska soočenja, ki dosežejo širok krog ljudi, in neposreden stik na terenu, za kar pa imajo stranke malo časa. Volivec, ki bo hotel kaj več, pa bo posegel po spletnih straneh kandidatov z njihovimi programi, dodaja Pinterič.
Petrovčič ob tem opozarja še, da lahko učinkovita spletna kampanja zahteva celo več sredstev kot televizijski ali časopisni oglas, saj je treba stroške preračunati na število posameznikov, ki ta oglas vidijo.
S kampanjo so namreč za stranke povezani tudi stroški. Zadolženost nekaterih parlamentarnih strank zaradi preteklih referendumov in volitev napoveduje skromnejšo kampanjo pred predčasnimi državnozborskimi volitvami.
Vse stroške kampanje morajo organizatorji poravnati izključno s posebnega transakcijskega računa, ki so ga morali odpreti do 24. oktobra.
Volilne račune so odprle vse parlamentarne stranke (SD, SDS, SLS, LDS, DeSUS, Zares in SNS) ter novoustanovljene stranke Zorana Jankovića (Pozitivna Slovenija), Gregorja Viranta (Lista Virant) in Matjaža Hanžka (Stranka za trajnostni razvoj Slovenije).
Po do sedaj zbranih podatkih bo v kampanjo vstopilo tudi "župansko" Gibanje za Slovenijo ter zunajparlamentarne stranke NSi, SMS - Zeleni, Demokratična stranka dela, Stranka Humana Slovenija, Stranka enakih možnosti, Stranka slovenskega naroda, Naprej Slovenija, Avion, Stara pravda stranka prava, Neodvisna stranka Pomurja in Akacije. Volilni račun sta odprla tudi poslanca narodnih skupnosti Laszlo Göncz in Roberto Battelli.
Organizator mora vsa finančna sredstva, ki jih sam nameni ali dobi od drugih pravnih in fizičnih oseb, zbrati na tem računu, prav tako pa mora z njega poravnati vse stroške kampanje. Posebne transakcijske račune morajo sicer organizatorji zapreti najpozneje štiri mesece po dnevu glasovanja, v 15 dneh po zaprtju računa pa morajo predložiti poročilo državnemu zboru in računskemu sodišču.
Višina stroškov, ki jih smejo organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je omejena. Tako ne sme preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v volilnem okraju oziroma volilni enoti, v kateri je vložena lista kandidatov. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve bo na letošnjih volitvah 1.711.345 volilnih upravičencev, kar pomeni, da bo lista, ki bo imela kandidate v vseh 88 volilnih okrajih, za financiranje kampanje lahko porabila dobrih 680.000 evrov.
Volilne kampanje ni dovoljeno financirati s sredstvi gospodarskih družb, ki so v več kot 25-odstotni državni lasti.
Organizatorji kampanje, katerih kandidati bodo izvoljeni v DZ, pa bodo upravičeni do delnega povračila stroškov kampanje, in sicer v višini 0,33 evra za dobljeni glas.
Posebna pravila veljajo tudi za volilno kampanjo v medijih. Ti so že morali objaviti pravila za spremljanje volilne kampanje, tisti v večinski javni lasti pa morajo v času kampanje zagotoviti enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil. Pri objavah raziskav javnega mnenja morajo navesti izvajalca, metodologijo in naročnika raziskave. Zaradi odločitve ustavnega sodišča pa lahko pred tokratnimi volitvami objavljajo javnomnenjske raziskave vse do začetka volilnega molka.
