Peking/Washington/Tokio/New Delhi/Bruselj, 02. novembra (STA) - Potem ko je grški premier George Papandreu v ponedeljek napovedal razpis referenduma o dogovoru za celovito rešitev evra, ki so ga voditelji EU dosegli 27. oktobra, kritike na račun Aten dežujejo iz vseh koncev sveta. Svet ob tem območje evra poziva, naj dogovor implementira čim prej.
Uradni govorec kitajskega zunanjega ministrstva Hong Lei je danes dejal, da je Peking referendumsko napoved Grčije vzel na znanje, da pa upa, da se bo Evropa držala načrta in bo izvedla napovedane ukrepe za rešitev skupne evropske valute, poročajo tuje tiskovne agencije.
Poleg tega je Hong znova opozoril na pripravljenost Kitajske na pomoč območju evra. "Kitajska je pripravljena preučiti možnosti za sodelovanje v boju zoper dolžniško krizo," je dejal in dodal, da bo država nadaljevala z velikimi naložbami na trg EU.
Da morajo države z evrom čim prej implementirati dogovor, sprejet na vrhu 27. oktobra, je po novici, ki je v ponedeljek prišla iz Aten in pretresla kapitalske trge, dejal tudi uradni govorec ameriškega predsednika Baracka Obame Jay Carney.
"Dejstvo je, da ima območje evra dovolj zmogljivosti za spopad s krizo, za izhod iz nje pa mora nujno implementirati zelo pomembne rešitve, ki so jih voditelji sprejeli minuli teden," je dodal Carney.
Načrt Papandreua za izvedbo referenduma, ki ga je danes podprla tudi grška vlada, je "zmedel ljudi", pa se je na dogajanje odzval japonski finančni minister Jun Azumi. Kot je spomnil, referendum ni bil del predhodnega dogovora.
Z "zmedo" je tudi predstavnik japonske vlade namignil na paniko, ki je v torek zajela kapitalske trge. Borze po svetu so namreč zabeležile krepke padce.
Sicer pa je japonski premier Jošihiko Noda danes zatrdil, da je Japonska pripravljena okrepiti pomoč državam z evrom in sicer tako, da bi okrepila nakupe obveznic, izdanih s strani začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF).
Dežela vzhajajočega sonca je sicer januarja in junija odkupila 20 odstotkov izdanih obveznic, ki jih je sklad izdal s ciljem zagotoviti posojilna sredstva Irski in Portugalski. Tokio je za dolžniške vrednostne papirje odštel 2,7 milijarde evrov.
Indijski premier Manmohan Singh je medtem poudaril, da je kriza območja evra glavni vir zaskrbljenosti za svetovno gospodarstvo.
Po njegovih besedah sta vrhova EU in območje evra minuli teden pomagala obnoviti zaupanje vlagateljev, vendar pa bodo morali evropski voditelji narediti še več. "Sprejeti bo treba težke odločitve, in to hitro," je navedel.
"Če bodo Grki izvedli referendum, bo to tako, kot da bi vrgli bombo na finančne trge," pa je napoved grškega predsednika vlade komentiral guverner tajvanske centralne banke Perng Fai-nan.
Prvi odzivi pa so po pričakovanjih prišli iz EU. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta v skupni izjavi izpostavila, da imata polno zaupanje v Grčijo, "da bo spoštovala sprejeti dogovor".
Šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker je menil, da bi lahko padec referenduma sprožil bankrot Aten.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v torek povedal, da je referendum "presenetil celo Evropo". Po njegovem mnenju so ukrepi, sprejeti na vrhu, edini, ki lahko rešijo Grčijo.
Da na pogajanjih pred vrhoma s strani Grčije niso bili obveščeni o tej možnosti, so bili kritični tudi drugi evropski voditelji.
Dogovor o celoviti rešitvi krize v območju evra vključuje dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize.
Ob prispevku iz javnih sredstev v višini 130 milijard evrov in pristanku bank na 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic se bo grško dolžniško breme s 160 odstotkov do 2020 zmanjšalo na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Članice območja evra in Mednarodni denarni sklad (IMF) bodo Grčiji v drugem paketu v zameno za nadaljevanje strogih varčevalnih in reformnih ukrepov do leta 2014 zagotovili novih 100 milijard evrov pomoči iz javnih sredstev iz sklada za zaščito evra (EFSF), vključno z dokapitalizacijo grških bank, poleg tega pa bo javni sektor prispeval še 30 milijard evrov v zameno za pristanek bank na odpis vrednosti grškega dolga.
