Na podlagi teh usmeritev so pripravili številne projekte in tudi več kot 30 različnih zakonskih predlogov. Minister je na današnji novinarski konferenci izpostavil 15 projektov, med njimi ustanovitev specializiranih oddelkov okrožnih sodišč in specializiranega tožilstva.
Specializirani oddelki sodišč za najzahtevnejše primere organiziranega in gospodarskega kriminala že delujejo, je pojasnil Zalar, in sicer na sedežu okrožnih sodišč v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru. Sodnikov je po Zalarjevi oceni dovolj, ta sodišča pa tudi že obravnavajo prve zadeve. Ob tem je minister opozoril, da v teh zadevah ne sme prihajati do čakalnih dob, razen v primerih objektivnih ovir. Specializirano tožilstvo, ki bo pristojno za pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj, pa bo s svojim delom začelo 8. novembra.
Prav tako so uvedli novi sodni menedžment, ki je prinesel ločitev strokovnega dela poslovanja sodišč od upravnega, za katerega sedaj skrbijo direktorji sodišč. Predsedniki sodišč so sedaj osredotočeni predvsem na delo sodnikov. Prav tako so po Zalarjevih besedah razbremenili delo sodišč tako, da lahko okrajni in okrožni sodniki opravljajo sodniško funkcijo na katerem koli sodišču znotraj sodnega okrožja, v katerem so zaposleni.
Ministrstvo je v tem mandatu tudi izvedlo največjo tehnološko modernizacijo poslovanja sodišč po uvedbi elektronskega poslovanja, je še izpostavil minister. Od oktobra 2010 je namreč 352 razpravnih dvoran opremljenih z napravami za zvočno snemanje, kar na ministrstvu želijo še nadgraditi.
Prav tako je od maja letos z videokonferenčnim sistemom, preko katerega se opravlja zaslišanja oz. pričanja, opremljenih enajst razpravnih dvoran na okrožnih sodiščih in prav toliko centrov za socialno delo. Oba projekta sodita v okvir e-pravosodja, ki je skupno vreden 23 milijonov evrov, 85-odstotno pa je financiran iz evropskih sredstev.
Eden večjih projektov ministrstva je zagotovo reforma kazenske zakonodaje, v katero sodita noveli kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku ter zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Ravno v torek je državni svet izglasoval veto na vse tri zakone, kar Zalar obžaluje, obenem pa pričakuje, da bo državni zbor pri ponovnem odločanju vse tri zakone potrdil. Tokrat je za njihov sprejem potrebnih 46 glasov.
Zalar je na novinarski konferenci izpostavil še uvedbo mediacije pri vseh sodiščih, lažji dostop do odškodnin za žrtve kaznivih dejanj in povečanje prostorskih zmogljivosti v zavodu za prestajanje kazni na Dobu. Nedavno so v Mariboru odprli tudi enoto za forenzično psihiatrijo, uvedli pa tudi ukrepe za skrajšanje časa za reševanje zadev na sodišču (uvedena je denimo osebna odgovornost predsednikov sodišč). Ministrstvo je sodelovalo tudi pri prenovi cestnoprometne zakonodaje, Zalar pa je izpostavil tudi mednarodno sodelovanje, denimo Proces Brdo.
Med zadevami, ki bi jih želeli uresničiti, a do tega ni prišlo, je poudaril spremembo ustave glede pristojnosti ustavnega sodišča in prenova sistema kandidatov za sodnike, tožilce, odvetnike in notarje.
