Sodelovanje delavcev pri upravljanju določa že zakon iz leta 1993, ki je bil medtem dvakrat spremenjen, a ne ustreza več potrebam prakse po hitrejšem razvoju sodobnega sistema delavske participacije kot pomembnega elementa doseganja večje poslovne uspešnosti podjetij v pogojih vse hujše konkurence na globalnem trgu.
V skupini nepovezanih poslancev predlagajo spremembo več kot tretjine členov, zato so pripravili nov zakon in ne sprememb veljavnega. Z njim se obstoječe participacijske in druge pravice delavcev in njihovih predstavnikov ne zmanjšujejo, temveč bi jih bilo po mnenju avtorjev smiselno na nekaterih področjih celo še razširiti.
Med novostmi predloga novega zakona so rešitve, katerih namen je tudi dejansko in ne samo deklarativno, kot je v mnogih primerih zdaj, zagotoviti ustrezne materialne in druge pogoje za delo svetov delavcev in drugih delavskih predstavništev.
S tem so povezane tudi nekatere izboljšave zakona v smislu učinkovitejše delovnopravnega varstva delavskih predstavnikov, preciznejše opredelitve posameznih dolžnosti delodajalcev do svetov delavcev glede uresničevanja njihovih participacijskih pristojnosti ter učinkovitejše arbitražno reševanje soupravljalskih sporov.
Precej sprememb je predlaganih tudi v zvezi s postopki izvolitve in odpoklica ter odgovornosti članov svetov delavcev. Avtorji novega zakona predlagajo tudi prenovo določb glede predstavnikov delavcev v organih družb, zlasti glede delavskega direktorja, kot zelo pomembni obliki delavskega soupravljanja, ki pa po njihovi oceni v praksi nikakor ne more zaživeti.
Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku je DZ sprejel leta 2008 in tako zaposlenim omogočil udeležbo pri rezultatu poslovanja podjetij. A doslej so pogodbe o tem sklenili le v nekaj več kot 20 podjetjih, med katerimi pa so večinoma manjša podjetja v zasebni lasti. Dobiček se med zaposlene deli povsem arbitrarno, zato so nujne spremembe zakona, opozarjajo avtorji novega zakona.
S predlaganimi spremembami zakona naj bi poenostavili postopek delitve dobička, razširili uporabo zakona tudi na osebne družbe, uvedli vsaj delno oz. pogojno obvezno udeležbo pri dobičku v kapitalskih družbah ter poenostavili okvire za normativno ureditev in spodbujanje razvoja tudi delavskega delničarstva.
V Združenju svetov delavcev Slovenije pravijo, da gre za predloga dveh razvojno izjemno pomembnih zakonov. V danem položaju je njun pomen seveda zgolj simbolne narave, kajti že ob vložitvi je bilo jasno, da parlament - vsaj v tem sklicu - ne bo mogel tudi dejansko izpeljati postopka za njun dokončni sprejem, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Kljub vsemu pa Združenje svetov delavcev Slovenije veseli dejstvo, da "je vsaj del slovenske politike očitno vendarle dojel nujnost takojšnjega začetka postopnega spreminjanja temeljev obstoječega (v bistvu klasičnega mezdnega) kapitalizma v smeri izgrajevanja sodobne ekonomske demokracije".
