Novelo zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic je v parlamentarno proceduro julija vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Marijanom Križmanom (SD). Z njo se znižuje odstotek za dosego soglasja o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja in so v javnem interesu.
Med te posle sodijo gradnja gozdne in protipožarne infrastrukture, gradnja kmetijskih in gozdnih objektov, agrarne operacije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, sklenitev zakupne ali najemne pogodbe ter sprememba rabe nepremičnine. Zanje po novem ne bo več potrebno soglasje vseh solastnikov, temveč bo zadoščalo soglasje več kot treh četrtin članov glede na njihove solastniške deleže.
Vsi našteti posli presegajo t.i. redno upravljanje, znižanje odstotka za dosego soglasja pa bo vsaj malo omililo težave, s katerimi se soočajo agrarne skupnosti, je v torek zvečer ob obravnavi predloga dejal Križman. Najbolj se bo to poznalo pri sklepanju najemnih oz. zakupih pogodb, je dodal.
DZ je podprl tudi sklep odbora za kmetijstvo, da predlog novele zakona o KGZS, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Alojzem Posedelom (nepovezani), ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog novele je med drugim predvideval ukinitev dosedanjega obveznega članstva in uvedbo prostovoljnega članstva. S tem je zakonodajni postopek za ta zakon končan.
