Širitvi unije na Hrvaško ni v skoraj dvourni razpravi nasprotovala nobena poslanska skupina. Predstavniki poslanskih skupin SD, SDS, Zares in LDS so poudarili, da so dobri odnosi s Hrvaško in članstvo južne sosede v EU tudi v interesu Slovenije.
Darja Lavtižar Bebler je v imenu PS SD omenila več pomislekov, ki jih je med pogajanji Hrvaške imela Slovenija, med njimi glede ekološko-ribolovne cone in vprašanja meje. Kot enega pomembnih mejnikov v odnosih med Ljubljano in Zagrebom pa je omenila podpis arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško. Spomnila je še, da s podpisom pristopne pogodbe začnejo teči procesni roki iz arbitražnega sporazuma.
"Vstop Hrvaške pomeni tudi preseganje meje in težav, ki še obstajajo v obmejnem območju," je v imenu PS Zares dejal Franco Juri. Dodal je, da bo polnopravno članstvo Hrvaške v EU Sloveniji prineslo veliko priložnosti.
Tudi v poslanski skupini SDS se po besedah Jožefa Jerovška zavedajo, da je sprejetje Hrvaške v EU v strateškem interesu Slovenije. Problem pristopne pogodbe v odnosu do Slovenije pa je po mnenju PS SDS v tem, da bodo posledice arbitražnega sporazuma vidne šele po vstopu Hrvaške v unijo. Kot ocenjujejo, določbe arbitražnega sporazuma za Slovenijo niso ugodne in so lahko celo nevarne. V PS SDS še menijo, da Slovenija med pogajanji Hrvaške ni bila uspešna pri zaščiti svojih interesov.
Tudi Jakob Presečnik je v imenu poslanske skupine SLS menil, da je Slovenija pri reševanju vprašanja meje s Hrvaško naredila napake, ki jih je Zagreb izkoristil.
Bogdan Barovič je v imenu PS SNS spomnil na pogajanja Slovenije za vstop v EU, in poudaril, da je Slovenija pred članstvom v povezavi morala izpolniti vse pogoje, ki jih je postavila sosednja Italija. "Hrvaška bo vstopila, pogojev pa ni izpolnila in jih tudi ne bo," je poudaril. Pri tem je omenil poglavje o ribištvu, kjer Slovenija po njegovem dobi in nato izgubi zgodovinske ribiške pravice. SNS po Barovičevih besedah nima nič proti širitvi unije. "Ampak imejmo enake vatle za vse," je pozval.
"Gre za tehnični korak na poti Hrvaške v EU", je v razpravi poudarila državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropske zadeve Andreja Jerina. Pojasnila je še, da besedilo pogodbe temelji na dogovorih, doseženih med pogajanji, struktura pogodbe pa je tipska, zelo podobna tistim iz zadnjih dveh krogov širitve EU.
Jerina je še povedala, da je Slovenija v pogajanjih Hrvaške z EU izpostavila več vprašanj in ustrezno zaščitila svoje interese. Celotno besedilo pogodbe morajo potrditi Evropski parlament, Evropska komisija in države članice. Vlada predlaga, da pristopno pogodbo podpišeta premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar, ki opravljata tekoče posle.
