Informacijski pooblaščenec je tako, kot so danes sporočili iz institucije, ugodil pritožbi prosilca zoper odločitev ministrstva za gospodarstvo, s katero je to zavrnilo zahtevo za vpogled v omenjeno študijo - pri zavrnitvi zahteve se je ministrstvo sklicevalo na izjemo poslovne skrivnosti.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v danem primeru sicer izkazana izjema poslovne skrivnosti, ker je dokument s strani Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) pravilno označen kot poslovna skrivnost, vendar je odločil, da je javni interes glede razkritja močnejši od varovane pravice do poslovne skrivnosti in da je študija prosto dostopna informacija javnega značaja.
Po pojasnilih informacijskega pooblaščenca je bil predmet zahteve dokument, ki je v neposredni povezavi z izgradnjo šestega bloka. Gre za naložbo Teša, ki je v lasti HSE, ta pa je v državni lasti, zato se ni bilo mogoče izogniti dejstvu, da gre za investicijo, s katero je država nedvomno povezana, zato je participacija javnosti nujno potrebna.
Država je vključena tako glede finančne izvedbe kot tudi z vidika energetske učinkovitosti in okoljskih standardov, ki bi morali biti v dobrobit vseh državljanov.
"Slednji vidik je bil pri presoji testa interesa javnosti bistven, saj se javna razprava v glavnem odvija prav v zvezi s problematiko finančne obremenjenosti javnih sredstev in okoljske sprejemljivosti emisij, ki bodo vplivale na zdravje in kakovost življenja ljudi," je poudaril pooblaščenec.
Na spletni strani HSE je sicer dostopen izvleček iz omenjene študije, vendar je informacijski pooblaščenec ocenil, da je javni interes izkazan za celotno zahtevano informacijo, ki šele kot celota prikaže resnično dejansko stanje.
Omenjena študija je, kot izhaja iz prosto dostopnih informacij, usmerjena v vprašanje možnosti obnove četrtega in petega bloka, njen rezultat pa se odraža tudi v sami odločitvi glede gradnje Teša 6.
"Tako je nedvomno legitimen del te razprave tudi zahteva za dostop do celotne študije, ki razjasnjuje zlasti strokovno tehnična vprašanja, hkrati pa prikaže tudi celostni vidik strokovnjakov, ki so študijo izdelali, do energetske in okoljske problematike v državi," je navedel informacijski pooblaščenec.
Šele na podlagi dostopa do celotne študije, se bo namreč javnost po mnenju pooblaščenca lahko seznanila s celovito informacijo. Zanemarljivo tudi ni, da je zahtevana informacija povezana z vplivi na okolje in zdravje ljudi, zaradi česar je interes za razkritje zahtevane informacije še močnejši.
Zato je po oceni pooblaščenca podan interes javnosti za razkritje celotne študije, saj šele študija kot celota omogoča kritično oceno in sodelovanje s strani javnosti.
"Transparentnost teh podatkov pripomore zlasti k večji odgovornosti države do državljanov in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, kakor tudi z vidika odnosa države do zagotavljanja varnega in zdravega življenjskega okolja," je poudaril informacijski pooblaščenec.
Dodal je še, da se "problematika s tega področja ne dotika le konkretnega prosilca, ampak širše javnosti, vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so interesno, poklicno, poslovno ali kakorkoli drugače povezani z obravnavano problematiko".
