Predlagane dopolnitve bi spremenile ureditev na področju vročanja plačilnih nalogov, ki kršiteljem prometnih predpisov niso bili izročeni na kraju prekrška. Prekrškovni organ bi moral po predlogu plačilni nalog izdati in izročiti v osmih oz. izjemoma v 30 dneh po ugotovitvi prekrška, zastaralni rok bi bil tri mesece.
Smisel neke sankcije je po besedah Vinka Gorenaka (SDS) v tem, da je hitra in učinkovita ter da ima preventivni učinek. Ni pa smiselna, če je izrečena več kot leto dni po prekršku, kot se je to pred časom zgodilo v Ljubljani. Po besedah Gorenaka je ljubljanski župan Zoran Janković pred lokalnimi volitvami z nalogi počakal, da bi se volivcem pokazal v lepši luči, ko so bile volitve mimo, pa so jih redarske službe izdale.
Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec je ocenil, da je v primeru ljubljanskega mestnega redarstva šlo za enkraten primer, na podlagi katerega ni mogoče govoriti o sistemski pomanjkljivosti prekrškovnega prava. Dopolnitve zakona bi pomenile, da bi več prekrškov zastaralo, kar bi pomenilo slabšo pravno varnost. Poleg tega bi prinašal ugodnosti za storilce kršiteljev predpisov s področja cestnega prometa oz. razlikovanje med kršitelji predpisov nasploh, je opozoril Škrlec.
V razpravi je Darja Lavtižar Bebler (SD) dejala, da se problema sicer zaveda, vendar pa po njenih besedah slabega zakon ne gre nadomeščati s slabim zakonom. Med slabostmi predlaganih dopolnitev je izpostavila, da so nekatere njene določbe diskriminatorne, to pa bi kršilo načela pravne države. Z njo sta soglašala tudi poslanca SD Majda Potrata in Miran Potrč ter poslanec Zares Franco Juri.
Na drugi strani je France Cukjati poudaril, da je v primeru ljubljanskega redarstva šlo za zlorabo zakona, "preprečevati popravek pa bi pomenilo namerno ohranjati možnosti zlorabe". Vlada se sklicuje, da je šlo za enkraten primer, vendar pa se je po besedah poslanca SDS tudi ta zgodil zaradi luknjičaste zakonodaje. Za dopolnitve zakona se je opredelil tudi Marijan Pojbič (SDS).
Potem ko so poslanci predlog dopolnitev zakona v prvem branju na plenarni seji državnega zbora večinsko ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo, so ga na matičnem odboru za notranjo politiko danes zavrnili s petimi glasovi za in osmimi proti. Postopek sprejemanja zakona je na ta način končan.
