Glede na zdaj veljavno novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju mora dolžnik upnikom s predlogom prisilne poravnave ponuditi najmanj 50-odstotno poplačilo v največ štirih letih, predlagatelj predloga nove novele pa je želel ta pogoj najprej omiliti na najmanj 30-odstotno poplačilo v največ osmih letih, nato pa je to obdobje skrajšal na štiri leta.
Kot so v današnjem sporočilu za javnost zatrdili v OZS, je tudi to zanje nesprejemljivo. Dodali so, da ne pristajajo na nobeno spremembo pogoja za začetek prisilne poravnave, ki ga je zbornica uspela vnesti v insolvenčno zakonodajo letos spomladi.
V OZS so navedli še, da se sicer strinjajo z uvedbo na novo predlaganega instituta male prisilne poravnave za mikro podjetja in samostojne podjetnike, da pa je težava v tem, da je predlagatelj "sprejem te poenostavitve pogojeval s 30-odstotnim poplačilom".
"Gre za vezano trgovino, ki jasno kaže, da nas skušajo prinesti okoli," je dejal predsednik upravnega odbora OZS Štefan Grosar.
V tej luči je opozoril, da je zbornica na začetku pogajanj predlagala celo ukinitev prisilne poravnave, "saj je ravno današnja tajkunizacija posledica zakonodaje, ki je dopuščala, da so veliki gospodarski subjekti s pomočjo instituta prisilne poravnave kradli malim".
"Obrtniki in podjetniki, mikro in mala podjetja so del zdravega gospodarstva in do svojega kapitala so prišli z lastnim delom. Zato si zaslužijo plačilo za svoje delo in država večjim gospodarskim subjektom ne sme ponovno dovoliti, da na ta način kradejo malim," so prepričani v OZS.
Potem ko je kolegij DZ v petek odločil, da predloga insolvenčne novele ne umesti na dnevni red oktobrske seje DZ, ki bo zadnja v tem sklicu, je pravosodni minister in predstavnik LDS Zalar izrazil močno obžalovanje. Izpostavil je, da bo škoda za gospodarstvo in banke velika, saj bodo sledili novi stečajni postopki, in poudaril, da je bil predlog novele zakona usklajen z vsemi akterji.
