Po besedah Kerševana je stvar internih pravil parlamenta, ali bo o odgovorih ustavnemu sodišču glede družinskega zakonika odločal na seji DZ ali lahko odgovore sprejme le pristojno delovno telo. DZ je namreč udeleženec v postopku in se ustavno sodišče do vprašanja njegovega delovanja ne more opredeljevati.
Kerševan je sicer zadržan glede tega, kdaj utegnejo ustavni sodniki dokončno odločiti o dopustnosti referenduma, saj morajo skrbno pretehtati vse predstavljene argumente. Ne glede na to, da bodo z obravnavo nadaljevali šele po desetih dneh, torej po 17. oktobru, pa se postavlja vprašanje nadaljnjih postopkov za razpis referenduma, če ga bo sodišče dopustilo. Razpis referenduma namreč utegne pasti ravno v čas, ko DZ opravlja le še tekoče posle, ali pa že v mandat novega državnega zbora.
Eden od predlogov Civilne iniciative za družino in pravice otrok je tudi, da bi se referendum, če ga bo sodišče dopustilo, izvedel na isti dan kot predčasne volitve, torej 4. decembra. Po besedah Kerševana je to odvisno od tega, kdaj bo sodišče sprejelo svojo odločitev, poleg tega pa še od vrste drugih dejavnikov, na katere sodišče nima nobenega vpliva.
Civilna iniciativa bi morala v primeru dopustnosti referenduma najprej dokončati zbiranje potrebnega števila podpisov. Če bodo uspeli zbrati 40.000 podpisov, mora DZ v sedmih dneh razpisati referendum. Od razpisa do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot eno leto.
Iz tega sledi, da bo zaradi proceduralnih postopkov o razpisu referenduma, če ga bo ustavno sodišče dovolilo, težko izvedljivo, da bi bil referendum hkrati z volitvami.
Kerševan sicer opozarja, da je DZ ne glede na to, v kakšni sestavi je, dolžan razpisati referendum in določiti dan glasovanja v skladu z roki, če sodišče referendum dovoli in če zahteva za referendum v skladu z ustavnimi določbami obstaja.
V sami kampanji ob sprejemanju družinskega zakonika je bilo sicer tako s strani nasprotnikov kot tudi zagovornikov zakonika večkrat slišati opozorila, da je t.i. sprejeta kompromisna različica lahko neustavna. Da bi bilo najprej treba ugotoviti morebitno neustavnost zakonika, je tudi eden od argumentov, ki jih je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok poslala ustavnemu sodišču.
Toda Kerševan opozarja, da je predmet presoje ustavnega sodišča tokrat dopustnost referenduma o družinskem zakoniku in ne morebitna neustavnost zakonika. Je pa vprašanje ustavnosti zakonika eden od argumentov, ki jih bo ustavno sodišče pretehtalo pri presoji o dopustnosti referenduma.
Ustavnost novega družinskega zakonika bi lahko kdo izpodbijal šele potem, ko bi bil zakon uveljavljen. To bi se zgodilo, če do referenduma ne bi prišlo ali če bi bil zakon na referendumu potrjen.
