Med dopolnili k noveli kazenskega zakonika člani odbora niso podprli dopolnil SDS in Zares, po katerih bi iz predloga v celoti črtali določbo, ki kot kaznivo opredeljuje tudi zasebno rabo avtorsko zaščitenih datotek, snetih z interneta. Nasprotno so sprejeli t. i. kompromisno dopolnilo Toneta Anderliča (LDS), ki je glede tega manj strogo.
Prav tako podpore ni dobilo dopolnilo SDS, po katerem bi med kazniva dejanja dodali novo kaznivo dejanje, to je "napad na finančno stabilnost in suverenost RS z oškodovanjem javnih sredstev". Omenjeno kaznivo dejanje bi določilo, da se tisti, ki "pri naročanju, pridobivanju, upravljanju javnih sredstev ali razpolaganju z njimi ravna v nasprotju s predpisi ... kaznuje z zaporom od enega do desetih let in z denarno kaznijo".
Po mnenju Jožefa Jerovška (SDS) je določba potrebna, da bi lahko kaznovali vse tiste, ki so oškodovali državno premoženje, na primer s tajkunskimi posojili. Ocenjuje namreč, "da se je na finančnem področju zgodila veleizdaja, vendar se te ljudi še vedno ščiti".
Janja Klasinc (SD) je predlog ocenila kot predvolilni. Povedala je, da nihče ne ščiti takih dejanj, bi pa po njenem mnenju na tem področju morala več narediti tožilstvo in sodišča: "To je namreč hujša težav." Minister za pravosodje Aleš Zalar pa je ocenil, da dopolnilo ni potrebno, ker vse omenjeno "že pokriva" predlagana novela, ki med drugim uvaja tudi novo kaznivo dejanje oškodovanje javnih sredstev.
Pri obravnavi novele zakona o kazenskem postopku je na odboru največ razprave vzpodbudilo dopolnilo koalicije in nepovezanih poslancev, po katerem bi organom pregona omogočili pridobitev komunikacijskega prometa s posameznih baznih postaj mobilnih operaterjev. Teh zahtev je po besedah pravosodnega ministra Aleša Zalarja sicer zelo malo - okoli pet letno - težava pa je, da operaterji zahtevo sodišča včasih zavrnejo, ker ocenjuje da zanjo ni pravne podlage.
Proti dopolnilu je nastopil predstavnik Informacijskega pooblaščenca. Takšen način pridobivanja podatkov po njegovi oceni namreč pomeni poseg v zasebnost, saj omogoča tudi pridobivanje podatkov nedolžnih oseb, ki so telefonirale preko iste bazne postaje. Ob tem opozarja, da nepridipravi niso tako neumni, da bi uporabljali naročniške telefone.
Takšna pravica organov pregona bi bila pretirana tudi po mnenju predsednika odbora Vinka Gorenaka (SDS). Ob tem je navedel primer, da se kaznivo dejanje zgodi pri Maximarketu v Ljubljani. "V tem primeru bo operater posredoval podatke o 300.000 klicih preko bazne postaje v tistem dnevu, iz katerih pa bo le težko kaj razbrati," je dejal.
Minister Zalar je dodatno opozoril, da bi lahko v primeru, da določba ne bo sprejeta, prihajalo do težav, ker je sodna praksa na tem področju do zdaj neenotna, prav tako praksa operaterjev. Gorenak pa mu je odgovoril, da je to stvar Vrhovnega sodišča RS, ki bi moralo sodno prakso poenotiti.
Franco Juri (Zares) je ocenil, da je treba opozorila Informacijskega pooblaščenca vzeti resno. "Poseg je pretiran in odpira možnost zlorab, za katere ne želimo prevzeti odgovornosti," je dejal. Na koncu je popustil tudi Zalar, ki je poslance pozval, naj dopolnila ne podprejo, ker bi bilo škoda, da novela, ki prinaša številne izboljšave, ne bi bila sprejeta.
