Ljubljana, 04. oktobra (STA) - Vlada, ki opravlja tekoče posle, sindikatom javnega sektorja danes ni poslala "popravljenega" predloga interventnega zakona, ampak le predlog dogovora. Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je v dopisu sindikatom pojasnila, da se resorji o spremenjeni vsebini zakona niso uspeli uskladiti, je za STA povedal sindikalist Branimir Štrukelj.
Kot sam razume, naj bi o tem vlada razpravljala v četrtek na seji. Očitno pa o njihovi zahtevi, "da se izenači položaj vseh, ki so plačani iz javnih sredstev - vključno s pravosodnimi funkcionarji - znotraj vlade ni soglasja," ugotavlja Štrukelj. Ob tem je napovedal, da se bodo na vlado obrnili še za dodatna pojasnila.
Pojasnil je, da lahko govori le v imenu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) in ne Konfederacije sindikatov javnega sektorja v celoti, saj imajo njeni sindikati različna stališča. Tako se bo v sredo posvetoval s predsedniki sindikatov konfederacije, preden bodo zavzeli kakšno novo stališče.
Za Sviz pa je po Štrukljevih besedah predlog dogovora, ki jim ga je posredovala vlada in ki povzema bistvo zakona, nesprejemljiv.
Verjetno bodo predlagali njegovo dopolnitev in sicer tako, da bi umaknili izjemo za pravosodne funkcionarje, vezali uskladitev pokojnin z uskladitvijo plač v javnem sektorju in da bi dobili zagotovilo, da v letu 2012 ne bo enostranskih posegov v plače, če pristanejo na dogovor. V tem primeru bi pričakovali tudi nekakšen poziv vlade parlamentarnim strankam, da se pred volitvami opredelijo, kako bodo ravnale, če bodo po volitvah prevzele vlado. A če ostane v veljavi rešitev glede pravosodnih funkcionarjev, noben od predlogov ne pride v poštev.
Vodja pogajalske skupine drugega dela sindikatov javnega sektorja Dušan Miščevič je ugotavljal, da jim je vladna stran poslala dogovor s tisto vsebino, ki je že v interventnem zakonu. Če pa bo kakšna sprememba, naj bi jim vlada to sporočila do četrtka.
Znova je poudaril, da bi morali breme krize enakomerno in pravično porazdeliti in bi morali ukrepi bremeniti tiste, ki so to krizo povzročili. Sicer njihovega sodelovanja ne bo, ne glede na to, katera vlada bo te ukrepe predlagala, je napovedal. Dodal je, da so vladni strani na ponedeljkovih pogajanjih svetovali, naj zakon umakne in naj prepusti naslednji vladi, da poskuša v socialnem dialogu z njimi dogovoriti ustrezne rešitve.
Za njihovo pogajalsko skupino je ta zakon nesprejemljiv in bodo poskušali poslance prepričati, da ga ne sprejmejo. Če pa ga bodo, že napovedujejo, da bodo sprožili pobudo za razpis zakonodajnega referenduma.
Vlada se je odločila predlagati zakon po že izglasovani nezaupnici v DZ, saj meni, da je glede na razmere na področju javnih financ tak zakon smiseln in potreben.
Z njim predlaga, da se plače v javnem sektorju v letu 2012 ne bi uskladile z inflacijo, regres bi ostal na ravni letošnjega. Zamrznjena bi ostala tudi napredovanja javnih uslužbencev. Prav tako se v letu 2012 ne bi usklajevale pokojnine in transferi posameznikom in gospodinjstvom.
Osnovni znesek minimalnega dohodka bi za leto 2012 določili v višini 260 evrov. Vlada pojasnjuje, da težka javno-finančna situacija trenutno ne dopušča povišanja na 288,81 evra, kot ga je predvidel zakon o socialno varstvenih prejemkih. Ker pa ta še ni v veljavi, po navedbah vlade ne gre za znižanje pravic.
Poleg tega bi z interventnim zakonom znižali tudi višino denarnega nadomestila za čas brezposelnosti za prve tri mesece po prenehanju delovnega razmerja, in sicer iz 80 odstotkov osnove na 70 odstotkov. S tem bi se višina nadomestila vrnila na raven izpred krize.
Po interventnem zakonu bi ustavnim sodnikom, generalnemu sekretarju ustavnega sodišča, sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem s 1. januarjem 2012 začeli plače obračunavati in izplačevati v skladu z novelo zakon o sistemu plač v javnem sektorju, s katero so bile sodniške plače usklajene z odločbama ustavnega sodišča. Tudi v leto 2012 pa bi se podaljšalo znižanje plač vseh funkcionarjev za štiri odstotke oz. en plačni razred.
Prav to je problematiziral Štrukelj. Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek pa pravi, da jim vlada predloga interventnega zakona ni posredovala in dejansko ne vedo, kakšne rešitve predlaga. Če pa drži, kar pravijo nekateri predstavniki sindikatov in mediji, "to ne pomeni nič drugega kot odpravo neustavnosti".
Ne gre za noben privilegij sodnikov, pač pa samo končno vzpostavitev ustavno-pravne primerljivosti med funkcionarji vseh treh vej oblasti, kot to predpisuje ustava, je pojasnila Robleka. Spomnila je, da je bila neustavnost plač ugotovljena z dvema odločbama ustavnega sodišča.
