Kot je v imenu predlagateljev (skupine poslancev) pojasnil Matevž Frangež iz SD, predlog zakona razrešuje problematiko, ki jo je povzročil leta 1999 sprejeti zakon o finančnem poslovanju podjetij, s spornimi rešitvami pa ohranil tudi sedaj veljavni zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Zaradi zakona iz leta 1999, ki je predvidel, da družbenik za obveznosti izbrisanega podjetja odgovarja z vsem svojim premoženjem, je bilo po Frangeževih besedah prizadetih prek 17.000 podjetij, s tem pa neposredno ali posredno vsaj 50.000 ljudi. Nekateri med njimi so se znašli v brezizhodnem položaju, nekaj si jih je pod tem bremenom tudi vzelo življenje, je dodal.
Poslanec SD je pri tem opozoril še, da teh podjetnikov ni obsodilo sodišče, da je sprejem zakona iz leta 1999 pomenil neposreden konflikt z načelom korporacijskega prava (načelom ločenosti osebnosti in premoženja kapitalske družbe od osebnosti in premoženja družbenikov) in da so bile z zakonom kršene različne ustavno zavarovane vrednote.
Predlog zakona določa postopek, po katerem lahko družbeniki, ki so zaradi omenjenega zakona danes osebno odgovorni za obveznosti njihovih izbrisanih podjetij, pred sodiščem dosežejo odpustitev teh obveznosti, njihovi upniki pa imajo možnost, da pred sodiščem dosežejo spregled pravne osebnosti in tako dosežejo poplačilo svojih terjatev iz osebnega premoženja solidarno odgovornih družbenikov.
"Baraba bo ostala kaznovana, nedolžen, pošten, a nesrečen dolžnik pa bo imel možnost, da se po 12 letih razbremeni kalvarije, v katero so ga pahnile nepremišljene rešitve zakona iz leta 1999," je o rezultatu predloga zakona prepričan Frangež.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je povedal, da vlada, ki opravlja tekoče posle, predloga zakona ne podpira, da pa razume legitimno željo predlagatelja po ureditvi tega področja. Dodal je, da je bil zakon leta 1999 sprejet po zakonitem postopku in da je dal določenim subjektom - upnikom - pravice, teh pa z novim zakonom ni mogoče izbrisati. "To je osnovni problem," je menil.
Da gre pri predlogu zakona "za poseg v pridobljene oz. pričakovane pravice upnikov in nezadostno zaščito upnikov v primeru prisilnega izbrisa družb", je menila tudi Janja Koroš iz zakonodajno-pravne službe DZ. Spomnila je še, da tovrstna ureditev v preteklosti ni prestala presoje ustavnega sodišča in da je le to v zvezi z veljavno ureditvijo ugotovilo, da je skladna z ustavo.
Tudi Vesna Pavlič Pivk je v imenu Sodnega sveta dejala, da predlagana ureditev upnike in družbenike brez likvidacije izbrisanih družb v postopkih, ki so se že končali, v primerjavi z upniki in družbeniki izbrisanih družb, katerih sodni, izvršilni, upravni in drugi postopki so še v teku, obravnava neenakopravno. "To je ustavno sporno," verjamejo v svetu.
Predlog ne krši ustavnih načel, pa je zatrdil Šime Ivanjko s Pravne fakultete Maribor. "Pri predlogu zakona ne gre za favoriziranje določenih skupin, temveč za pošteno obravnavo dolžnikov, ki so slučajno padli v to situacijo," je dodal. V tej luči je opozoril, da imajo po predlogu zakona upniki pravico, da sodelujejo v sodnem postopku skupaj z dolžnikom. "Mi zahtevamo spoštovanje temeljnega podjetniškega prava," je še dejal.
Pooblaščenec Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij Bojan Šuštarič je medtem izpostavil, da se status izbrisanih podjetij v Sloveniji kriminalizira, čeprav gre v resnici za podjetja, ki so bila sama najprej upniki velikih podjetij, kot so Vegrad, SCT in Merkur. Ker jim ta niso plačevala, so zašla v dolgove, nato pa so bila izbrisana, je zatrdil.
Poslanci koalicije in opozicije večjih pomislekov zoper predlog zakona niso imeli. Sprejeli so več dopolnil odbora, pri glasovanju o vseh členih zakona pa je bil izid 12 za in nič proti.