Ljubljana, 28. septembra (STA) - Odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je danes na nujni seji obravnaval problematiko izvajanja spomladi letos prenovljenega
zakona o zemljiški knjigi. Vabljeni so pojasnjevali, da težave na tem področju sicer obstajajo, a se urejajo, je razpravo povzel predsednik odbora Vinko Gorenak.
Razpravo o prenovljeni zemljiški knjigi, s katero je od letošnjega 1. maja mogoče poslovati le po elektronski poti, je zahtevala poslanska skupina SDS, kjer menijo, da je bila sistemska uvedba elektronske zemljiške knjige nedomišljena. Mediji so poročali o vrsti pripomb uporabnikov, odvetnikov, notarjev in drugih na prenovljeni zakon, je spomnil Gorenak ter dodal, da so zato želeli dobiti avtentično informacijo tako od vrhovnega sodišča kot ministrstva za pravosodje, kaj se dogaja na tem področju.
A na seji so vsi govorili zgolj o majhnih težavah, ki pa da se urejajo. Zato Gorenak ni vztrajal pri sprejemu predlaganega sklepa SDS, naj ministrstvo za pravosodje skupaj z vrhovnim sodiščem takoj sprejme vse potrebne ukrepe za nemoteno in učinkovito delovanje sistema elektronskega delovanja zemljiške knjige.
Člani odbora so tako sprejeli le sklep, da se je odbor seznanil s stanjem na področju zemljiške knjige po uveljavitvi novele zakona. Zavrnili pa so sprejem sklepa, naj minister in vrhovno sodišče poročata o stanju, številu zadev v odločanju ter zaostankih na tem področju, je še povedal Gorenak.
Novela zakona o zemljiški knjigi, ki je uvedla obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, velja od aprila, elektronsko vlaganje pa je obvezno od 1. maja. Predloge mora v imenu predlagatelja vložiti notar, če ima digitalno potrdilo, pa lahko tudi vsaka fizična ali pravna oseba v svojem imenu. Poleg tega lahko zemljiškoknjižne predloge vlagajo tudi odvetniki, posredniki z nepremičninami ter državni in občinski pravobranilci.
Že kmalu po uveljavljenih spremembah je bilo v javnosti slišati opozorila o povečanem obsegu dela pri urejanju zemljiškoknjižnih zadev, manjši preglednosti in pravni varnosti strank. Poleg tega naj bi se povišali tudi stroški in število napak, s tem pa število ugovorov strank.
