"Predlog zakona s tako rigoroznim omejevanjem posega v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude in kriminalizira neuspeh, kadar gre za nehoteno dejanje. Oseb, ki jih zadeva, ne obravnava enakopravno, saj izvzema mala podjetja in delničarje, ki imajo manjši delež od 25 odstotkov," poudarjajo v današnjem sporočilu za javnost.
Kot navajajo, predlog novele zakona o gospodarskih družbah predvideva omejitev ustanavljanja, vodenja in nadziranja družbenikom z najmanj 25-odstotnim deležem, članom poslovodstva ali organa nadzora v srednjih in velikih družbah, nad katerimi je bil začet eden izmed postopkov zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. To naj bi veljalo tudi za osebe kadarkoli v obdobju dveh let pred začetkom katerega od teh postopkov, omejitev pa preneha po 10 letih od končanja katerega od začetih postopkov.
Tem osebam se skladno s predlogom sodno odvzame pooblastilo za vodenje poslov ali jih odpokliče s funkcije člana organa nadzora tudi v drugih družbah, kjer opravljajo to funkcijo. Taka oseba lahko v nepravdnem postopku dokazuje ravnanja v skladu s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (obrnjeno dokazno breme).
Po mnenju upravnega odbora združenja nadzornikov "predlagatelj zaradi neučinkovitega sankcioniranja posameznih storilcev kaznivih dejanj predlaga rešitev, ki bi ohromila poslovanje in delovanje družb in posameznikov, ki jih zakon zadeva, povzročila pa osebno škodo posameznikom, ki so delovali v dobro družbe z dolžno skrbnostjo ter niso bili povzročitelji stečaja ali prisilne poravnave ali niso mogli imeti možnosti vpliva".
Prepovedi poklica bi morale, kot poudarjajo, temeljiti izključno na pravnomočnih sodbah za kaznivo dejanje in v nobenem primeru ne bi smele v vlogo kršitelja postavljati tistih, ki so si prizadevali in delali dobro, a jim je poslovno spodletelo ali tistih, ki so bili sanatorji takšnih stanj (npr. krizni managerji).
"Hkrati še posebej opozarja na osnovno nalogo in dolžnost poslovodstva in organov nadzora, da v skladu z insolvenčnim zakonom pravočasno predlagajo uvedbo teh postopkov," izpostavljajo v upravnem odboru združenja nadzornikov in dodajajo, da bi takšna sprememba zakonodaje predstavljala konflikt interesov pri izvajanju tako pomembne naloge.
