Ministrstvo za pravosodje predlaga, da se v insolvenčnem zakonu spremeni pogoj za začetek postopka prisilne poravnave, po katerem mora dolžnik upnikom s predlogom prisilne poravnave ponuditi najmanj 50-odstotno poplačilo v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih let.
"Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je takšno ureditev uspela vnesti v insolvenčno zakonodajo letos spomladi in očitno so že takrat to sprejemali s figo v žepu. Sedaj namreč hočejo predlagatelji sprememb ta pogoj omiliti, in sicer na 30-odstotno poplačilo v obdobju, ki ne sme biti daljše od osmih let," je po današnji seji upravnega odbora OZS dejal predsednik odbora Štefan Grosar. To pa je za obrtnike nesprejemljivo.
Predvidene spremembe insolvenčne zakonodaje sicer predvidevajo tudi novo ureditev poenostavljene prisilne poravnave za mikro družbe in podjetnike, s čemer se na OZS strinjajo, težava pa je v tem, da sprejem te poenostavitve pogojujejo s 30-odstotnim poplačilom. "Gre za vezano trgovino, ki jasno kaže, da nas skušajo prinesti okoli, je dodal Grosar.
Prisilna poravnava sedaj velja za vse gospodarske subjekte, ne glede na velikost, to pa je za mnoge male obrtnike in podjetnike zelo drag postopek, s poenostavitvijo pa teh stroškov za male ne bi bilo. Grosar je v razpravi ponovno poudaril, da je OZS na začetku pogajanj predlagala celo ukinitev prisilne poravnave, saj je ravno današnja tajkunizacija posledica zakonodaje, ki je dopuščala, da so veliki gospodarski subjekti s pomočjo instituta prisilne poravnave kradli malim, so na OZS zapisali v sporočilu za javnost.
OZS z dopolnili k predlogu novele zakona o preprečevanju zamud pri plačilih zahteva, da je obveznost, v zvezi s katero je dolžnik v zamudi, potrebno vpisati v vsak in ne le v prvi večstranski pobot, ki sledi mesecu zamude.
Na OZS tudi menijo, da je več kot 60-dnevni plačilni rok predolg, zato predlagajo, da bi bil dogovor o plačilnem roku, ki je daljši od 60 dni (in krajši od 120), dovoljen le, če bi dolžnik upniku predložil bančno garancijo za zavarovanje plačila v višini celotnega dolgovanega denarnega zneska. Poleg bančne garancije so predlagali tudi uvedbo menice brez ugovora, saj da je bančna garancija v teh kriznih časih lahko zelo draga.
Upravni odbor OZS se je danes med drugim seznanil še s predlogom zakona o davčnih blagajnah, katerega besedilo je vlada potrdila 8. septembra. Člani se z uvedbo davčnih blagajn strinjajo, ostro pa nasprotujejo vsem izjemam, ki so vključene v predlog zakona.
Če bo zakon v takšni obliki, kot je bil predstavljen, sprejet, bodo na OZS začeli z zbiranjem podpisov za razpis referenduma o tem zakonu. Prepričani so namreč, da bi imeli z uvedbo davčne blagajne zelo visoke stroške vsi tisti, ki sedaj blagajn sploh še nimajo, ponujeni znesek nadomestila pa je po njihovem mnenju prenizek.
