Razrešeni premier je po glasovanju dejal, da je vse svoje odločitve kot premier sprejemal po svoji vesti in prepričanju, da domovini služi po najboljših močeh. Kot je dejal, po neizglasovani zaupnici ne čuti nobene grenkobe, zahvalil pa se je svojim ministrskim kolegom, tako tistim, ki so z njim vztrajali do konca, kot tistim, ki so vlado zapustili predčasno.
Po koncu seje sicer Pahor dodatnih izjav ni želel dajati, novinarjem je odvrnil le, da so zdaj na vrsti drugi.
Pahor je vprašanje zaupnice vezal na imenovanje petih ministrskih kandidatov, ki danes niso dobili podpore večine poslank in poslancev. S tem je bila Pahorjevi vladi izrečena nezaupnica. Za zaupnico so glasovali vsi poslanci SD in LDS ter nepovezani poslanci Alojz Posedel, Vili Trofenik in Franc Žnidaršič.
Proti pa so glasovali vsi poslanci SDS, SLS, SNS, DeSUS in šest poslancev Zares. Poslanec Zares Alojz Potočnik se je glasovanja vzdržal, nepovezana poslanca Andrej Magajna in Vili Rezman pa se glasovanja nista udeležila. Skupaj je torej glasovalo 88 od 90 poslancev.
Z neizglasovano zaupnico je bil Pahor razrešen s funkcije, njegova vlada pa mora do izvolitve nove opravljati tekoče posle.
Predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev lahko najpozneje v sedmih dneh predložijo kandidature za novega mandatarja. Državni zbor sicer o predlogu za imenovanje mandatarja glasuje v največ treh poskusih, pri čemer pa je rok za predložitev nove kandidature v kasnejših poskusih le tri dni.
Ni sicer še znano, ali bo katera izmed poslanskih skupin predlagala kandidata za novega mandatarja. Večina poslancev se sicer zavzema za razpis predčasnih volitev, kljub temu pa se v DZ pojavljajo namigi o morebitnem zakulisnem iskanju novega mandatarja.
Predsednik vlade, ki zaupnice ni dobil, pa lahko zahteva tudi ponovno glasovanje o zaupnici. Pri tem zaupnice ne more vezati na isto odločitev, kot prvič, saj ponovno glasovanje ne spremeni že sprejete odločitve. Lahko pa zaupnico veže na kakšno drugo odločitev, denimo na novo listo ministrskih kandidatov. Če zaupnica tudi v drugem poskusu ni izglasovana, se glasovanje ne more več ponoviti.
Če pa državni zbor v 30 dneh od neizglasovane zaupnice ne izvoli novega predsednika vlade oziroma zaupnice ne potrdi niti v drugem poskusu, pa predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve. Ta rok bo potekel 20. oktobra. Nov državni zbor mora biti izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa. V tem primeru bi predčasne volitve morale potekati med 29. novembrom in 20. decembrom.
Teoretično bi bilo sicer mogoče, da bi predsednik republike parlament razpustil že prej, če v tednu dni ne bi bilo nobenega predloga za novega mandatarja in bi Pahor pisno obvestil DZ, da ne bo zahteval ponovnega glasovanja o zaupnici. V tem primeru bi bile predčasne volitve že prej.
Mandatna doba državnega zbora se sicer konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najpozneje 20 dni po njegovi izvolitvi. Vlada pa mora torej do imenovanja nove vlade opravljati tekoče posle.
Pahor je sicer tretji premier v zgodovini samostojne Slovenije, ki je dobil nezaupnico državnega zbora in je zato predčasno zaključil mandat. Pred Pahorjevo sta namreč na tak način padli vladi Lojzeta Peterleta in Janeza Drnovška. Predčasnih volitev pa doslej v Sloveniji nismo imeli.
