Novelo je v okviru četrtkove obravnave v DZ predstavila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, ki je kot njen namen izpostavila zmanjšanje tveganja za stabilnost javnih financ v obdobju krize.
Novela je v parlamentarni proceduri sicer doživela nekaj korenitih sprememb. Matični odbor za finance je tako v zakonsko besedilo vključil izjeme, za katere omejitev zaposlovanja ne bi veljala. Sporni predlog za štiriodstotno znižanje plač, ki ga je predlagal odbor za lokalno samoupravo, pa v zakonski predlog nazadnje ni bil vključen.
Za zakonsko novelo so glasovali poslanci SD, LDS, dva poslanca DeSUS (Matjaž Zanoškar in Joško Godec) in dva nepovezana poslanca (Franc Žnidaršič in Vili Trofenik), proti pa so bili v SDS, Zares, SNS, dva poslanca DeSUS (Vasja Klavora in Anton Urh) in dva nepovezana poslanca (Vili Rezman in Alojz Posedel). Poslanci SLS so se glasovanja vzdržali, prav tako tudi oba poslanca narodnih manjšin.
Med tistimi, ki so noveli nasprotovali, so bili poslanci SDS, saj menijo, da gre zgolj za administrativen ukrep, ki ne bo pripomogel k sanaciji javnih financ in zmanjšanju javne porabe. V Zares, kjer so bili ravno tako proti, pa so mnenja, da je novela bistveno prepozna, saj vlada doslej ni spoštovala lastnega sklepa o zmanjševanju zaposlenih v javni upravi.
DZ je v nadaljevanju seje zavrnil tudi sprejem odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja, ki ga je vlada želela dopolniti z lastniškimi deleži v enajstih podjetjih, med njimi v Slovenski industriji jekla, Nafti Lendava in Rimskih termah.
Ker je DZ po noveli interventnega zakona zavrnil še odlok o programu prodaje državnega finančnega premoženja, je Andrej Vizjak (SDS) želel pojasnilo vladne strani, ali je po padcu zakona in odloka sploh še možno odločati o predlogu rebalansa državnega proračuna in ali je ta sploh še realen in izvedljiv, saj gre za povezane dokumente.
Vraničarjeva je pojasnila, da odlok sam po sebi ne pomeni prodaje državnega premoženja, ampak le omogoča, da se postopki prodaje začnejo. Ker pa je vlada predvidela, da postopki prodaje v letošnjem letu še ne bodo zaključeni, v rebalansu prihodkov iz tega naslova niso posebej predvideli, zato nesprejetje odloka z rebalansom nima neposredne povezave.
Glede novele interventnega zakona pa je Vraničarjeva pojasnila, da nesprejetje ukrepov na področju zaposlovanja za državni proračun ne bo imelo "nekih velikih finančnih posledic". Dodala pa je, da so se ukrepi nanašali tudi na prihodnje leto in da so bile nadaljnje posledice predvidene za takrat.
Nesprejetje dogovora o zamiku polovičnega poplačila dela investicijskih transferjev občinam v marec prihodnje leto pa lahko po besedah Vraničarjeve za proračun povzroči dodatne finančne posledice, ocenjene v višini okrog 10 do 15 milijonov evrov.
Kot je še pojasnila, bo morebiten izpad sredstev, do katerega bi prišlo zaradi nesprejetja novele interventnega zakona, treba "pokriti" s prerazporeditvami. Na podlagi sprejetega rebalansa bo lahko vlada to tudi uresničila.
"Ne drži, da padec novele zakona ne bo imel vpliva na rebalans," je oporekal Zvonko Černač (SDS). Zaradi zavrnitve predlaganih sprememb bo namreč treba proračun v enem delu izvrševati drugače, kot pa je predvideno v rebalansu, je pojasnil.
DZ je zatem prešel na glasovanje o rebalansu, a je Jože Tanko (SDS) ugotovil, da so z zavrnitvijo obeh dokumentov nastale nove okoliščine, zato je pred odločanjem zahteval pol ure odmora.
