Kriminalisti opravili preiskave v zvezi z NLB; v ozadju posli banke v Sarajevu

Kot so pojasnili na Policijski upravi Ljubljana, so bile hišne preiskave na območju ljubljanske in kranjske policijske uprave opravljene v stanovanjskih objektih in poslovnih prostorih poslovne banke, kjer so bili v skladu z odredbo sodišča pridobljeni dokazi, pomembni za nadaljevanje predkazenskega postopka.

Kriminalisti so v hišnih preiskavah zasegli poslovno dokumentacijo in nosilce elektronskih podatkov. Po navedbah policije bodo zasežene predmete pregledali in preučili v okviru predkazenskega postopka. V postopku ni bilo pridržanih.

V Novi Ljubljanski banki (NLB) so za STA povedali, da je preiskava pod drobnogled vzela dva delavca banke. "V zvezi s tem želimo poudariti, da sta svoje naloge izvajala skladno s pooblastili, ki jih imata, in skladno z odločitvami organov banke," so še dodali.

Medtem ko so na policiji navedli, da so preiskovali sum kaznivega dejanja na škodo hrvaškega državljana, visoko več 100.000 evrov, je STA neuradno izvedela, da so v ozadju preiskave posli največje slovenske banke v Sarajevu, pri katerih naj bi sodeloval tudi omenjeni hrvaški državljan.

Preiskava naj bi bila tako rezultat poslov NLB in sarajevskega podjetja Profin. Družba Profin Invest v stečaju je namreč pred meseci vložila kazenske ovadbe zoper vodilne v NLB zaradi suma poslovne goljufije, zagrozila pa je tudi z več deset milijonov težko odškodninsko tožbo.

Kot je pred meseci poročal časnik Večer, sta NLB in Profin še za časa predsednika uprave NLB Marjana Kramarja podpisali vrsto za slovenske bančnike neugodnih pogodb, s katerimi bi financirali in preplačali gradnjo novega poslovnega centra na elitni lokaciji v Sarajevu. Vmes se je zvrstila vrsta kadrovskih menjav v upravi NLB, banka se je začela umikati, naročila pa je tudi izredno revizijo posla. Denarni tok je zastal in poslovna škoda je iz meseca v mesec rasla.

Bosanska stran je slovensko obtoževala goljufije in naklepnega povzročanja poslovnih težav, NLB naj bi želela izsiliti propad svojih poslovnih partnerjev. Ker pa je slovenska banka tudi največja upnica Profina, bi lahko tako poceni pridobila želene nepremičnine.

Pogodba je bila sklenjena 7. julija 2008, NLB pa se je v pogodbi zavezala, da bo krila 20-odstotno izgubo (pri čemer ni bilo določeno, kaj vse lahko ta izguba obsega). V zameno je Profin zagotovil raznovrstna zavarovanja, takratno vodstvo NLB pa je spregledalo, da so Profinova zavarovanja vredna le 14,6 milijona evrov, čeprav je izpostavljenost skupine NLB znašala 25,4 milijona, poleg tega pa lahko NLB ta zavarovanja unovči po dolgotrajnih sodnih postopkih z negotovim izidom.

Proti koncu leta 2009 je po podatkih Večera počilo, saj so posojila NLB in njegovih hčerinskih družb Profinu začela zapadati, povrhu tega pa je sarajevsko podjetje začelo zamujati z izplačevanjem kupnine prvotnim lastnikom Marijinih dvorov, kjer stoji poslovno središče, ki je bilo predvideno za center operacij NLB v Bosni in Hercegovini. Profin namreč ni v predvidenem roku izročil pravnomočnega gradbenega dovoljenja, NLB je ustavil denarni tok, Profin pa se je znašel na robu stečaja.

Konec leta 2009 je uprava NLB pod vodstvom Boža Jašoviča naročila izredno revizijo projekta in notranjo preiskavo zaradi visokih postavk v projektni dokumentaciji. Cena zemljišča je po ocenah cenilcev NLB znašala 7,2 milijona, bosanski cenilec pa jo je postavil na 22,7 milijona evrov, medtem ko je prodajna vrednost že postavljene zgradbe znašala 26,6 milijona. Po oceni revizije naj bi bila precenjena tudi gradbena dela v višini 10 milijonov evrov.

V Profinu so za svoje finančne težave obtožili NLB, po mnenju vodstva tega podjetja pa naj bi banka delovala po skrbno pripravljenem načrtu in investitorja naklepno pripeljala do nelikvidnosti, stečaja Profina in poceni pridobitve premoženja prek stečajne mase.

Ustavitev denarnega toka je namreč Profin pripeljala na rob propada, banka pa je že bila vpisana s hipoteko na Marijinih dvorih kot glavni upnik. Profin je takrat prek odvetniške pisarne Mira Senice že napovedal 44,4 milijona evrov težko tožbo proti banki, NLB pa bi lahko ob morebitni izgubljeni tožbi izgubila do 70 milijonov evrov.