c S

Janja Roblek: Sodni red velja za vse

14.09.2011 07:57 Ljubljana, 13. septembra (STA) - Poteza sodnice Barbare Klajnšek na drugem naroku v zadevi Patria, ko je zahtevala, da vsi prisotni v sodni dvorani shranijo svoje mobilne telefone in računalnike v za to predvidene predale na sodišču in jih ne uporabljajo med obravnavo, je sprožila nekaj nejevolje, a Slovenskem sodniškem društvu opozarjajo, da za vse veljajo enaka pravila.

Na ponedeljkovem naroku v zadevi Patria na ljubljanskem okrožnem sodišču (zadeva sicer sodi v pristojnost ljubljanskega okrajnega sodišča) je sodnica zaradi neposrednega prenosa informacij iz sodne dvorane v medije zahtevala, da tako prisotni novinarji kot tudi ostali udeleženci pospravijo svoje prenosne telefone in računalnike. Tako je moral tudi obdolženi Janez Janša pospraviti svoj tablični računalnik.

Kot so predstavniki vrhovnega sodišča novinarjem pojasnili med prekinitvijo obravnave, je tak ukrep potreben, ker bi lahko objavljene informacije vplivale na priče, ki še čakajo na zaslišanje. V Združenju novinarjev in publicistov pa so v javnem pismu take ukrepe označili za onemogočanje novinarskega dela. Za združenje je hkrati problematično, da sodnica "ne dopušča uporabe sodobnih tehnoloških sredstev, ki jih novinarji uporabljajo že več kot desetletje".

Novinarji v sodni dvorani prenosnih telefonov niso "zlorabljali za tonsko ali slikovno snemanje, ampak so preko njih zgolj opravljali svojo poročevalsko funkcijo in s tem v nobenem primeru niso ogrožali ali motili procesa v sodni dvorani", so še zapisali v pismu.

Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Matija Stepišnik je dogodek za STA komentiral z besedami, da je po sodnem redu med obravnavami prepovedano zvočno in slikovno snemanje. Vsako drugo omejevanje ali motenje opravljanje novinarskega dela pa je po mnenju DNS neupravičeno in neprimerno.

Predsednica okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk je za STA pojasnila, da je procesno vodstvo v vsaki zadevi v rokah sodnika, ki mora skrbeti za red v sodni dvorani. V konkretnih postopkih lahko sodeči sodnik določi ukrepe, ki so po njegovem mnenju potrebni za nemoteno izvajanje postopka oziroma vzdrževanje reda v sodni dvorani.

Kot še pravi Pavlič Pivkova, je predstavnikom medijev, ki so pri sodišču akreditirani, v skladu z 2. točko navodila za predstavnike medijev pri vstopanju na sodišče omogočen vnos prenosnih telefonov. V celotni sodni stavbi, ki velja za območje tihih telefonov, pa je prepovedana uporaba mobilnih telefonov na glavnih obravnavah kot tudi fotografiranje ali zvočno snemanje.

Omejitve uporabe mobilnih telefonov so po pojasnilih predsednice ljubljanskega okrajnega sodišča potrebne, da se glavne obravnave lahko nemoteno odvijajo. Če novinar navodila zlorabi, sodišče o tem obvesti medijsko hišo, kjer je novinar akreditiran, in mu prepove vnos mobilnega telefona v sodno stavbo oziroma ukrepa ustrezno glede na kršitev.

Po mnenju predsednice Slovenskega sodniškega društva Janje Roblek je bilo ravnanje sodnice Barbare Klajnšek povsem na mestu. Sodni red namreč velja za vse, tako sodnike in druge udeležence v postopku kot tudi za javnost, je dejala. Javnost ima po njenem mnenju seveda pravico do hitre, natančne in avtentične obveščenosti, vendar po pravilih, ki veljajo enako za vse medije.

Pri tem odstopanj po besedah Roblekove ne sme biti, saj ima vsa javnost pravico do enake obveščenosti. Sodne obravnave se v Sloveniji pač ne prenašajo in dokler je tako, "velja obseg snemanja, določen v zakonu in sodnem redu".

Tehnološki napredek terja nenehno prilagajanje, toda po mnenju Roblekove so pravila zapisana dovolj široko in veljajo za vse primere - spremljanje s kamero, računalnikom ali z mobilnim telefonom. To v omenjenem primeru ni bilo dovoljeno in nobena nova tehnologija ne opravičuje nespoštovanje zakonskih določb, še dodaja.

Ob tem je Roblekova še spomnila, da pri tem ne gre za prvi proces v zgodovini slovenskega sodstva, ki je zbudil takšno zanimanje. Kdor se zanima za primer Patria, lahko izbere, kako bo spremljal obravnavo, še pojasnjuje. Lahko gre na sodišče, tako kot pri zadevi Trobec, kjer so se zaradi večkratnega umora ljudje zgrinjali pred sodišče. Za vse ostale so na sodišču novinarji, od katerih pa na sodišču pričakujejo, da bodo profesionalno obveščali javnost.

"Če se bo izkazalo, da so potrebe spremenjene, bomo morda nekoč razmišljali tudi o spremembi zakona. Zaenkrat pa povsem zadošča," meni Roblekova in opozarja, da sodišče pač ni gledališče. Postopek na sodišču je namenjen raziskavi zadeve, sodišču pa ni potrebno zagotoviti navzočnosti celotni javnosti. "Zato so tam mediji, da to čim bolj avtentično posredujejo," je še razložila.

Novinarsko spremljanje s pomočjo prenosnih računalnikov za odvetnike in sam proces po mnenju predsednika odvetniške zbornice Mihe Kozinca ni moteče, saj podobno deluje tudi sodni zapisnikar. Kozinc je obenem izpostavil le zanj sporno fotografiranje obdolžencev na sodišču. Do zaključne sodbe je namreč vsak nedolžen, pojavljanje posameznikove slike v medijih pa lahko človeka stigmatizira, je povedal za STA.