Sodišče je Perišića po individualni odgovornosti spoznalo krivega, da je zagotavljal vojaško pomoč silam bosanskih Srbov, ki so bile med drugim odgovorne za pokol v Srebrenici leta 1995 in za skoraj štiriletno obleganje Sarajeva. Po poveljniški odgovornosti za te zločine ni bil spoznan za krivega, ker ni bilo brez dvoma dokazano, da je med storilci zločinov ter njim "obstajal odnos nadrejenega in podrejenega", poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Sodišče je ugotovilo, da so bili častniki, ki jim je med pokolom v Srebrenici poveljeval takratni poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, pripadniki jugoslovanske vojske, ki jih je v BiH napotil Beograd. Čeprav je Perišić sodeloval z Mladićem in pomembno podpiral njegove operacije, pa z dokazi ni bilo podprto, da je imel efektiven nadzor nad Mladićem ali častniki vojske, ki so bili takrat z njim, so še ugotovili sodniki.
Podobno pomoč je Perišić, ki ga je sodišče po poveljniški odgovornosti spoznalo za krivega raketnih napadov na Zagreb maja 1995 in druge tarče na Hrvaškem, nudil tudi Srbom na Hrvaškem. V obstreljevanju Zagreba je namreč imel nadzor nad častniki jugoslovanske vojske, ki so sodelovali z vojsko hrvaških Srbov, a jih ni kaznoval. V tem obstreljevanju je bilo ubitih sedem ljudi, več kot sto pa ranjenih.
Sodišče je Perišića spoznalo za krivega, ker je Srbom v BiH in na Hrvaškem dal na razpolago pripadnike jugoslovanske vojske in nadziral dostavo obsežne logistične pomoči, med drugim streliva in goriva, zagotavljal pa je tudi urjenje. Leta 1994 je tako jugoslovanska vojska tem silam dostavila 7500 topovskih in drugih granat ter 25 milijonov kosov streliva.
Čeprav je Beograd tem tovrstno pomoč nudil še pred njegovim prihodom na čelo generalštaba vojske leta 1993, je Perišić to pomoč bolj centraliziral. Vzpostavil je tudi posebne kadrovske centre generalštaba, preko katerih so na službovanje v vojsko bosanskih in hrvaških Srbov napotili častnike, ki so jim plačevali v Beogradu. Decembra leta 1993 je bilo tako v vojski bosanskih Srbov 7000 jugoslovanskih častnikov, kar sta skupaj s takratnim srbskim predsednikom Slobodanom Miloševićem skušala skriti pred mednarodno skupnostjo, navaja Beta.
V obsodbi je sodišče tudi ocenilo, da je bila vojska bosanskih Srbov v operaciji v Srebrenici in v Sarajevu "v pomembni meri odvisna od logistične in osebne pomoči, ki jo je nadziral Perišić". Pomoč pa jim je nudil ob zavedanju, da so izvajali težke in sistematične zločine nad bošnjaškimi civilisti, pa tudi še mesece po tem, ko so izvedli pokol v Srebrenici.
Sodišče ga je spoznalo za krivega v 12 točkah obtožnice, ki mu je med drugim očitala umore, preganjanje na politični, rasni in verski osnovi ter napadov na civiliste.
Oprostilo pa ga je krivde po trinajsti točki obtožnice, in sicer pomoči pri "iztrebljenju" Bošnjakov v Srebrenici, saj ni mogel predvideti, da bodo bosanski Srbi po padcu te bošnjaške enklave leta 1995 sistematično pobili več kot 8000 Bošnjakov.
Kot poudarjajo tuje tiskovne agencije, je Perišić prvi visoki jugoslovanski predstavnik, ki je bil doslej obsojen zaradi vloge v vojni v BiH in Hrvaškem, pa tudi zaradi vloge v pokolu v Srebrenici. Milošević, ki je bil obtožen za te zločine, je umrl leta 2006 med sojenjem.
Obramba je že sporočila, da se bo na sodbo pritožila na podlagi tega, da "vojskovanje po mednarodnem pravu ni zločin", kar je v ločenem mnenju ocenil tudi predsedujoči sodnemu senatu Moloto. Slednji naj bi po trditvah obrambe imel ločeno mnenje o večini točk obtožnice. Sodba je bila sicer sprejeta z večino glasov sodnice Michele Picard in sodnika Pedra Davida. Zato obramba - ki ima tako kot tožilstvo 30 dni časa za pritožbo - od pritožbe veliko pričakuje. Prizadeva si za oprostilno sodbo.
Tožilstvo, ki je zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, pa se bo o morebitni pritožbi odločilo po preučitvi več kot 500 strani dolgega izreka kazni, še poroča Beta.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je obtožnico proti sedaj 67-letnemu Perišiću objavilo marca 2005, ko se je obtoženi prostovoljno predal in še isti dan odšel v haaški pripor. Dva dni kasneje se je izrekel za nedolžnega po vseh točkah obtožnice, sojenje pa se je začelo 2. oktobra 2008.
