c S

Zadeva Patria - od vojaškega nakupa do zloglasne afere - kronologija

05.09.2011 08:16 Ljubljana, 04. septembra (STA) - Pomembnejši datumi, povezani z nakupom oklepnikov 8X8 Patria, ki je prerasel v eno najbolj odmevnih afer v slovenski poosamosvojitveni zgodovini.

20. avgust 2004: Direktorat za logistiko ministrstva za obrambo z družbo Viator&Vektor podpiše pismo o nameri, v katerem ministrstvo ugotavlja, da je skupina Viator&Vektor lahko ustrezen partner Slovenski vojski pri izvajanju slovenskega oborožitvenega programa za lahka in srednja težka oklepna bojna vozila.

19. december 2006: Ministrstvo za obrambo pogodbo o nakupu oklepnikov podpiše z Rotisom in Patrio. Obenem podpišejo sporazum o protidobavah in o vključenosti slovenskega gospodarstva v projekt. Posel je skupaj z davkom na dodano vrednost vreden 66,61 milijarde tolarjev oz. dobrih 278 milijonov evrov.

30. marec 2007: DZ na zahtevo SD, LDS in poslanske skupine nepovezanih poslancev odredi parlamentarno preiskavo o nakupu patrij, za njenega predsednika pa imenuje Milana M. Cvikla. Komisija po dobrem letu dni preneha z delom, saj koalicijski poslanci predlagajo zaslišanje Cvikla, ki tako ne more ostati član komisije.

2. september 2008: Finska televizija YLE predvaja oddajo v zvezi z domnevnim podkupovanjem Slovencev s strani finske Patrie. Ob tem slovenskega premiera Janeza Janšo obtožijo, da je od Patrie prejel podkupnino. Janša in drugi, ki naj bi bili vpleteni v domnevno podkupovanje, krivdo zanikajo. Kasneje je zaradi oddaje Resnica o Patrii sproženih tudi več civilnih tožb.

15. december 2009: Skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala vloži obtožni predlog zoper nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Glavna obravnava se na ljubljanskem okrajnem sodišču začne slabo leto kasneje, 4. aprila 2011 pa ju sodišče obtožb oprosti. Tožilstvo napove pritožbo.

19. avgust 2010: Ljubljansko okrajno sodišče potrdi, da je prejelo obtožni predlog vrhovnega državnega tožilstva zoper več oseb v zadevi Patria. Gre za poslovneža Walterja Wolfa, nekdanjega direktorja HSE Jožeta Zagožna, brigadirja Toneta Krkoviča, direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča in predsednika SDS Janeza Janšo. Vsi navedeni krivdo zanikajo. Oktobra istega leta se v javnosti pojavi spremenjena različica obtožnega predloga, v katerem je obtožba zoper Janšo o poskusu sprejemanja daril prekvalificirana v sostorilstvo pri sprejemanju daril.

24. september 2010: DZ na zahtevo SDS in SNS ustanovi preiskovalno komisijo o zadevi Patria, ki naj bi ugotovila, ali ima afera Patria politično ozadje. Komisija več mesecev ne more začeti z zasliševanji prič, saj člani komisije iz vrst levosredinske koalicije predlagajo zaslišanja dosedanjih predsednikov Zvonka Černača in Branka Grimsa (oba SDS). Komisijo nato prevzame poslanka iste stranke Eva Irgl.

20. junij 2011: Predsednik SDS Janez Janša vloži kazensko ovadbo zoper tožilko Branko Zobec Hrastar zaradi domnevnega ponarejanja informacij iz obtožnega predloga zoper Janšo. Tožilstvo ovadbo kasneje zavrže, Janšev odvetnik Franci Matoz pa zoper njo kot subsidiarni tožilec vloži obtožni predlog.

15. julij 2011: Tožilka Branka Zobec Hrastar napove odhod z Vrhovnega državnega tožilstva. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer kazenski spis v zadevi Patria kasneje predodeli vrhovnemu državnemu tožilcu Andreju Ferlincu.

8. julija 2011 - Wiener Zeitung poroča, da je državno tožilstvo na Dunaju konec junija proti petim osumljenim, med njimi tudi proti Hansu Wolfgangu Riedlu in Walterju Wolfu, vložilo obtožnico v zadevi Patria. V preiskavi zadeve na Finskem medtem teče še predkazenski postopek.