Civilna iniciativa za družino in pravice otrok in drugi zagovorniki referenduma o družinskem zakoniku bodo v četrtek začeli z zbiranjem podpisov, medtem ko bodo poslanci v petek na izredni seji odločali o zahtevi za ustavno presojo referendumske pobude.
Vlagatelji zahteve za presojo ustavnosti, poslanske skupine SD, LDS, DeSUS, Zares in nepovezani poslanci, so prepričani, da so njihovi argumenti strokovni in tehtni, referendum pa nedopusten. SDS in SLS pa trdita, da imajo državljani o tem pravico odločati, ob čemer stranki verjameta v verodostojnost ustavnega sodišča.
Poslanec SDS France Cukjati je opozoril, da je osnovna pravica, ki jo mora zagotavljati zakonik, temeljna pravica otroka do očeta in matere, in ne pravica posameznika do posvojitve otroka.
Ključni argument za referendum je po poslančevih besedah razvrednotenje družine, saj določbe posegajo v vrednostni sistem dela naroda. Želeli so, pravi, da bi zakonik ohranil definicijo družine in če bi bilo mogoče, bi na referendum dali le dva člena, ki se na to navezujeta. Gre za zavlačevanje referendumskega postopka in nepotrebno obremenjevanje ustavnega sodišča, še ocenjuje Cukjati.
Vodja poslancev SLS Jakob Presečnik je poudaril, da zakonik sicer vsebuje številne dobre rešitve, vendar nekatere težave rešuje na nesprejemljiv način. Poglavitni cilj vsake družinske politike mora biti skrb za pravice in koristi otrok kot najšibkejšega člena naše družbe, ne sme pa biti "v službi želja katere koli družbene skupine, pa naj bo ta v večini ali v manjšini", trdi Presečnik. Glasoval bo proti zahtevi za oceno ustavnosti referendumske pobude.
Po prepričanju Majde Potrata (SD) pa nikjer v zakoniku ni zaznati, da bi bil usmerjen proti kateri koli obliki družine, partnerske skupnosti, materinstvu ali očetovstvu.
Poslanka je pojasnila argument, da večina ne sme odločati o pravicah manjšine. V primeru zakonika gre po njenih besedah za vprašanje manjšine na področju kršenja človekovih pravic. Demokracija se namreč prepoznava ravno po tem, koliko zna večina zaščititi pravice manjšine, je poudarila Potrata. Nesprejemljivo se ji zdi tudi, da sodržavljanom, ki so drugače spolno usmerjeni, odrekamo pravice, ki jih ima večina.
Pustimo, da je pravica do družinskega življenja taka, kot je, pa poziva poslanka SD Andreja Črnak Meglič (SD). Po njenih besedah se namreč sedaj odloča o pravnem režimu in ne o sistemu vrednot, ki ga je treba, pravi, utrjevati drugače.
Poslanec SDS Marijan Pojbič meni, da je odločitev za referendum popolnoma legitimna in pravična. Istospolni partnerji naj imajo urejene pravice na enak način kot druge družine, vendar ne v družinskem zakoniku, je odločen.
Ljubo Germič (LDS) pa je poudaril, da družinski zakonik definira različne oblike družine, ki jih življenje prinaša. Po njegovih besedah gre za pravno izenačitev različnih življenjskih skupnosti.
