V holdingu bodo Slovenske železnice obvladujoča družba, medtem ko bodo glavne dejavnosti oblikovane pod okriljem treh novih odvisnih družb - Infrastruktura, Potniški promet in Tovorni promet. Holding bodo sestavljale tudi že obstoječe odvisne družbe: SŽ - Centralne delavnice (kamor bodo prišli delavci iz današnjih poslovnih enot Vleka in TVD), SŽ - ŽIP, Prometni institut Ljubljana in SŽ - Železniško gradbeno podjetje Ljubljana. V četrtek bo takšna organiziranost železnic, ki jo narekuje zakon o družbi Slovenske železnice, vpisana v sodni register.
Holdinška organiziranost Slovenskih železnicah sicer ni nova. V holding so bile organizirane že v obdobju od marca 2003 do aprila 2007, ko so o organiziranosti Slovenskih železnic odločali državljani na referendumu. Takratna vlada je namreč želela razdelitev železnic na več delov in nato postopno delno privatizacijo, čemur pa so ostro nasprotovali svet delavcev in sindikati na železnicah ter zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma.
"Vreče brez dna", kot je nekdanji minister za promet Jakob Presečnik že v začetku leta 2003 označil Slovenske železnice, tako takrat ni bilo mogoče zašiti, družba pa se je tudi v prihodnjih letih večinoma utapljala v izgubah. Železnice so s sprejemom vrste ukrepov na pot sanacije krenile v letu 2010, ko se je poslovanje vendarle začelo izboljševati, čeprav se iz rdečih številk še vedno niso uspele izkopati.
Če želijo v Slovenskih železnicah leto skleniti s pozitivno ničlo, naj bi bilo prelomno leto 2012, ko v družbi pričakujejo dobiček. Lani so železnice glede na načrt uspele prepoloviti izgubo iz poslovanja, ki je znašala 10,9 milijona evrov, čista izguba pa je znašala slabih 20 milijonov evrov. Letos so v prvi polovici leta ustvarile 1,9 milijona evrov dobička iz poslovanja in 5,6 milijona evrov čiste izgube.
Skoraj vsaka vlada je skušala poiskati model, ki bi pripeljal železniški voz iz rdečih številk; ta namreč kljub sanaciji v letih 2003 in 2004, ki pa ni bila izvršena v celoti, ni uspel preiti na zeleno vejo oziroma na njej obstati. V času prvega preoblikovanja železnic v holding je bilo govora o privatizaciji, nato se je država zavzemala za vstop strateškega partnerja, pri čemer se je največ omenjalo Deutsche Bahn. Nazadnje je bila aktualna ideja o oblikovanju slovenskega logističnega holdinga, ki bi povezala železnice, Luko Koper in Intereurope, a je zaradi nestrinjanja vseh deležnikov propadla.
Slovenske železnice medtem svojevrsten rekord beležijo v številu menjav na čelu družbe. V zadnjih dveh desetletjih se je namreč na mestu prvega železničarja zamenjalo kar ducat imen - Marjan Rekar (edini, ki je bil na položaju ves mandat), Igor Zajec, Blaž Miklavčič, Boris Živec, Jože Jurkovič, Branko Omerzu, Peter Puhan, Tomaž Schara, Matic Tasič, Aleš Tavčar, Goran Brankovič in najnovejši Ervin Pfeifer.
Pfeifer - v preteklosti je vodil center za ekonomiko in razvoj organizacije v NLB, bil pa je tudi kandidat za visoke položaje v Petrolu, Zavarovalnici Triglav, Luki Koper in Intereuropi -, naj bi vajeti železnic prevzel s preoblikovanjem družbe v holding. Na položaj ga je v ponedeljek imenoval nadzorni svet, z njim pa mora soglašati še Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS.
Agencija v zvezi z izdajo soglasja še ni prejela uradnega dopisa nadzornega sveta Slovenskih železnic, po prejemu dopisa - kot je v ponedeljek dejal prvi nadzornik železnic Igor Zajec, naj bi ga posredovali v četrtek - pa bo imela osem dni časa za odločitev. Odločitve nadzornikov Slovenskih železnic za Pfeiferjevo imenovanje na agenciji sicer za zdaj ne komentirajo.
Če bo agencija Pfeiferju izdala soglasje za vodenje Slovenskih železnic, bo ta na čelu družbe nadomestil Gorana Brankoviča, ki je družbo vodil od oktobra 2009, zdaj pa se bo od železnic poslovil.
Holding Slovenske železnice bo sicer imel štiričlansko upravo; po mandatarskem sistemu bo dva člana uprave predlagal nadzornikom v potrditev generalni direktor, za imenovanje četrtega člana pa bo odgovoren svet delavcev. Slednji naj bi o tem odločal 7. septembra. Delavce sicer zdaj v poslovodstvu zastopa Albert Pavlič.
