Vršilec dolžnosti vodje Unmik Farid Zarif, ki je predstavil trimesečno poročilo Varnostnemu svetu ZN, je ocenil, da razmere na Kosovu po zadnjih napetostih konec julija ostajajo "napete in nepredvidljive". Ob tem je pozval vse strani, naj se vzdržijo enostranskih potez, ki bi lahko ogrozile napredek, dosežen v dialogu med Beogradom in Prištino, in še povečale napetosti.
Poročilo generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona se nanaša na obdobje med 16. aprilom in 15. julijem, ko je bila celotna varnostna situacija ocenjena kot relativno mirna. Napetosti pa so se povečale po koncu tega obdobja, ko je Priština 25. julija napotila posebne enote kosovske policije na dva administrativna mejna prehoda s Srbijo, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Vodja srbske diplomacije Jeremić je v svojem nastopu VS ZN pozval, naj pošlje jasno sporočilo, da so enostranska dejanja na Kosovu povsem nesprejemljiva in nezdružljiva s prizadevanji, katerih cilj je najti obojestransko sprejemljivo rešitev, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Jeremić je ob tem spomnil, da je kriza izbruhnila 25. julija, ko so bile posebne enote kosovske policije napotene na sever Kosova. Ocenil je, da je situacija v regiji manj varna, kar je posledica enostranske poteze Prištine, in ob tem dejal, da je na Kosovu treba znova vzpostaviti prejšnje stanje, tiste, ki so povzročili destabilizacijo, pa poklicati na odgovornost.
Jeremić je tudi zahteval odgovore na nekatera vprašanja, med drugim, kdo je ukazal napotitev enot kosovske policije na sever Kosova. Zanimalo ga je tudi, ali je bila mednarodna skupnost že vnaprej seznanjena z operacijo in zakaj Eulex ni izvršil širokih pooblastil s ciljem preprečiti enostransko odločitev Prištine.
Zunanji minister Kosova Enver Hoxha pa je na seji dejal, da mora Srbija razpustiti paralelne strukture na Kosovu in ob tem poudaril, da se ni mogoče vrniti na stanje pred 25. julijem.
Kot je dejal, so nekateri največji problemi na Kosovu povezani s tem, da Srbija ne samo podpira kriminalne strukture na Kosovu, ampak da tudi aktivno prepoveduje integracijo kosovskih Srbov, poroča Beta.
Hoxha je tudi poudaril, da so predlogi o razdelitvi Kosova, ki prihajajo iz Beograda, "zelo nevarni", saj odpirajo možnost za etnične delitve v vseh nekdanjih državah bivše Jugoslavije. Cilj dialoga med Beogradom in Prištino pa po besedah ministra je, da se izboljša življenje prebivalcev Kosova in da se obe državi pripravita na evropsko prihodnost.
Varnostni svet ZN sicer danes ni sprejel predsedniške izjave, s katero bi obsodili enostranska dejanja Prištine, ki jo je predlagala Rusija. Jeremić je ob tem izrazil razočaranje in dejal, da Srbija ostaja zavezana dialogu, poroča Beta. Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je na seji dejal, da je bil cilj osnutka izjave poslati jasno in nedvoumno sporočilo, da se je treba vzdržati enostranskih in nasilnih dejanj ter da se obstoječa nesoglasja rešijo z dialogom.
Namestnica ameriškega veleposlanika v ZN Rosemary DiCarlo pa je ocenila, da ima Kosovo kot neodvisna država pravico izvajati oblast na celotnem svojem ozemlju. Obe strani je pozvala, naj mirno rešita probleme, še poroča Beta.
Do napetosti na Kosovu je prišlo potem, ko je Priština 25. julija skušala s posebnimi policijskimi enotami prevzeti nadzor nad dvema mejnima prehodoma na meji s Srbijo. Lokalni Srbi so se temu uprli in postavili cestne barikade. Strani sta 5. avgusta dosegli dogovor, po katerem so se razmere postopno umirile, izvajanje nadzora na mejnih prehodih pa so znova začasno prevzele sile Kfor.
Poveljnik mirovnih sil Kfor Erhard Bühler pa je za ameriško tiskovno agencijo AP danes dejal, da je zveza Nato zaradi naraščanja napetosti na Kosovu odložila načrte o zmanjšanju števila pripadnikov Kfor. Kfor je sprva načrtoval, da bo sedanje število Natovih vojakov na Kosovu, teh je 5000, do konca leta zmanjšal za polovico. Bühler pa sedaj meni, da "v prihodnosti ne bo prišlo do zmanjšanja" mednarodnih enot.