Največja koalicijska stranka SD se bo o ministrskih kandidatih odločala, ko jim bo premier Borut Pahor predloge tudi predstavil, zatem pa se bo vnovič sestalo vodstvo stranke. Za zdaj se o imenih kandidatov ne izrekajo.
Kdaj bo Pahor svoji stranki predstavil kandidatno listo, v SD pravijo, da ne vedo. Pričakovati pa je, da se bo predsednik vlade še pred tem sestal s svojo koalicijsko partnerico, predsednico LDS Katarino Kresal. LDS bo sicer razpravo o kandidatih na izvršilnem odboru stranke opravila predvidoma konec tega tedna, ko naj bi bila imena ministrskih kandidatov tudi znana.
Neuradno naj bi bil za SD problematičen Tomaž Orešič, ki ga LDS predlaga za gospodarskega ministra. Težave pri dogovorih za ministrske kandidate pa naj bi prav tako po neuradnih informacijah predstavljali pomisleki glede strankarskih kvot, glede na to, da LDS poleg predsednika DZ predlaga še kandidate za tri ministrska mesta, že sedaj pa imajo v vladi pravosodnega ministra.
Po ocenah vodje poslanskega kluba LDS Boruta Sajovica sicer to ne bi smela biti težava, saj je imel LDS glede na število poslancev doslej manjše število funkcij v vladi in v DZ kot druge stranke. V času rekonstrukcije vlade pa v LDS menijo, da imajo dobre ministrske kandidate in zato za njimi tudi stojijo, je Sajovic dejal za STA.
Podpora ministrskim kandidatom v DZ je sicer vprašljiva, s tem pa je negotova tudi usoda vlade. Kandidati lahko zagotovo računajo le na podporo poslancev SD in LDS. V vsakem primeru so novi ministrski ekipi ne glede na predloge kandidatov podporo odrekli v SDS, SLS, DeSUS in Zares, ki imajo skupaj 45 poslanskih glasov. Nepovezani poslanci se o tem še niso dogovorili, saj imena kandidatov po besedah njihovega vodje Franca Žnidaršiča še niso uradno znana, je pa Andrej Magajna danes sporočil, da njegova podpora vladi ne bo brezpogojna.
Pred dnevi je sicer to podporo napovedal, vendar je stališče spremenil potem, ko je Pahor izrazil pričakovanje, da glas za nove ministre pomeni tudi podporo njegovi vladni politiki in reformam. Svoj glas Magajna pogojuje s programskimi vsebinami. Med drugim želi, da se zaustavi reforma javnih zavodov, konkretno pa pričakuje podporo dopolnilom na zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki jih je vložila poslanka Julijana Bizjak Mlakar (SD). Želi tudi odgovor glede usklajevanja pokojnin s plačami.
Magajna je njegova pričakovanja danes poslal v vladni kabinet. Boji se, da ne bo prejel nikakršnega odgovora, vendar ta "nič pomeni, da ne bom dal glasu", je bil odločen na današnji novinarski konferenci v DZ.
Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je danes zagotovil, da bodo poslanci Zares pri glasovanju o zaupnici glasovali proti in da ne bodo vzdržani.
Proti ministrski ekipi in vladi bodo tudi poslanci SLS, saj se zavzemajo za predčasne volitve, je v izjavi novinarjem sporočil predsednik stranke Radovan Žerjav. "Trenutna vlada do konca svojega mandata ob samo tretjinski podpori v DZ praktično ničesar več ne more narediti oz. izpeljati in nadaljnje vztrajanje je povsem iracionalno početje," je dejal.
V SNS se glede podpre ministrskim kandidatom še niso dokončno izrekli.
Kandidati tako utegnejo poleg poslanskih glasov SD in LDS prejeti še podporo vsaj večine nepovezanih poslancev (torej brez Magajne), SNS in obeh poslancev manjšin, kar znaša 44 poslanskih glasov. Zaenkrat tako razmerje moči kaže v prid nasprotnikom vlade.
Ob morebitnem padcu zaupnice sicer lahko deset poslancev predlaga drugega mandatarja. Podpredsednik SD Miran Potrč pa je prepričan, da poslanci iz vrst SD tega ne bodo storili, je novinarjem povedal pred današnjo sejo poslanske skupine.
Med špekulacijami glede ministrskih kandidatov je sicer slišati tudi, da bo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prevzela Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, Pahorjeva favoritka za ministrico za javno upravo pa naj bi bila vodja vladne pravne službe Ksenija Globokar.
