Kot je pojasnil Erjavec, so namreč mnenja, da je treba medijsko zakonodajo dopolniti, zlasti v smislu zaščite medijev. "Vidimo, v kakšnem nehvaležnem položaju so nekateri, da propadajo," je dejal in izrazil tudi skrb nad tem, kaj se bo zgodilo z lokalnimi mediji.
V poslanski skupini DeSUS so kasneje za STA potrdili, da gre za zakonsko besedilo, ki so ga pripravila štiri medijska združenja. Nastajal je v okviru delovne skupine, ki so jo po zavrnitvi novega zakona o medijih v DZ skupaj oblikovala gospodarska združenja medijev s statusom posebnega pomena in združenje radiodifuznih radijskih in televizijskih programov.
Predlagatelji so minuli teden predlog zakona posredovali vsem 90 poslankam in poslancem. Član delovne skupine in izvršni direktor družbe Infonet media Leo Oblak pa je ob tem za STA kot največjo novost oz. spremembo izpostavil uvedbo določbe "must carry" v skladu z evropsko direktivo.
Pri tem gre po njegovih navedbah za to, da mora operater na območju, kjer ponuja svoje storitve, prenašati preko svojega kabelskega sistema vse radijske ali televizijske programe, ki to isto območje pokrivajo s svojimi prizemeljskimi digitalnimi ali analognimi signali.
Kot drugo novost so predlagali spremembo sedaj veljavnega načina sofinanciranja, ki temelji na pridobivanju sredstev na vsakoletnih razpisih, po njihovih navedbah pa ne zagotavlja dolgoročnih rešitev za lokalne, regionalne in nacionalne medije, še posebej tistim s statusom posebnega pomena. V predlogu zakonskih sprememb so tako poleg letnih razpisov predvideli tudi možnost dolgoročnega sofinanciranja medijev s statusom posebnega pomena s podeljevanjem koncesij.
