Dogovor, ki sta ga v petek dosegli vladajoča socialistična in opozicijska ljudska stranka, predvideva, da od leta 2020 strukturni oz. dolgoročni primanjkljaj v letnem proračunu ne sme presegati 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda. Prekoračitev meje bo možna v izrednih primerih, kot so naravne katastrofe in recesija, vendar jo bo moral potrditi spodnji dom parlamenta. Višino omejitve bo mogoče revidirati v letih 2015 in 2018.
Poslanci so nujni postopek potrdili s 319 glasovi za in 17 proti, za dopolnitev ustave pa bo potrebnih najmanj 60 odstotkov poslanskih glasov. "Sprejeti moramo jasno in prepričljivo odločitev, da bomo okrepili solventnost naše države," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik socialistične stranke Jose Antonio Alonso.
Medtem ko so sindikati za sredo in četrtek že pozvali k protestom po vsej državi, za 6. september pa k večjim demonstracijam v Madridu, so v Evropski komisiji odločitev španskega parlamenta pozdravili. "Mislimo, da gre za pozitiven korak," je v Bruslju povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj.
"To kaže na zavezo španskih oblasti, da bodo zagotovile dolgoročno vzdržnost svojih javnih financ," je dejal Altafaj in dodal, da bo dejanje Madrida pomagalo obnoviti zaupanje v območje evra, ki se je znašlo v hudih težavah. "Naše stališče je, da je načelo uravnoteženega proračuna temelj pakta o stabilnosti in rasti," je povedal.
Špansko gospodarstvo je v recesijo zdrsnilo v drugi polovici leta 2008, ko je izbruhnila svetovna finančna in gospodarska kriza ter pripomogla k poku španskega nepremičninskega balona. Razmere so se lani stabilizirale, država pa se še vedno sooča z visoko, 20,89-odstotno stopnjo brezposelnosti.
