Kot so sporočili z Mestne občine Koper (MOK), so že v preteklih letih pričeli z nameščanjem videonadzornega sistema na javnih površinah. Doslej so jih namestili na Verdijevi ulici in objektih občinske uprave, na Pretorski palači, ki delno pokriva območje Titovega trga, v Taverni in na Bastionu.
Na MOK bi želeli v čim krajšem času opremiti čim več javnih površin z videonadzornim sistemom, saj menijo, da na takšen način zagotavljajo boljši nadzor nad javno infrastrukturo, posledično pa tudi večjo varnost občanov ter obiskovalcev Kopra. Odločitev o namestitvi dodatnih osmih videonadzornih kamer na Pristaniško ulico in Ukmarjev trg naj bi na MOK sprejeli predvsem zaradi množičnosti kulturno-turističnih prireditev, ki so organizirane na tem območju, poleg tega pa je to območje tudi sicer najbolj gosto obiskano, so še zapisali.
Kot zagotavljajo na občini, so pri vzpostavitvi videonadzornega sistema upoštevali določila zakona o varstvu osebnih podatkov. "Dostop do videoposnetkov, ki se hranijo na disku, ima pooblaščena odgovorna oseba MOK in pogodbeni vzdrževalec sistema ob prisotnosti pooblaščene osebe MOK. Podatke hranijo največ 30 dni in se po tem roku avtomatično brišejo. Uporabniki podatkov so Policija in pravosodni organi. Ob sumu kaznivega dejanja je na zahtevo Policije MOK že večkrat posredovala posnetke," so še sporočili iz občine.
Pogodbena dela v vrednosti nekaj manj kot 40.000 evrov bodo, kot pravijo na MOK, končana v prihodnjih dneh, pred začetkom izvajanja videonadzora pa bodo postavljene še ustrezne table z obvestilom o izvajanju videonadzora na omenjeni površini.
Z vzpostavitvijo videonadzornega sistema se strinjajo tudi v Združenju mestnih trgovcev Koper, kjer upajo, da bo ta kmalu nameščen v še nekaterih drugih ulicah mestnega središča. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so trgovci oziroma iniciativni odbor združenja sprejeli sklep ter župana zaprosili, da mestne ulice, v katerih se odvija trgovska in druga dejavnost, opremi z videonadzorom.
"Ne glede na že zapisano v medijih o varovanju zasebnosti oziroma o nedovoljenem posegu vanjo s strani občinske uprave, moramo povedati, da smo številni, ki opravljamo dejavnost v mestnem jedru Kopra, v zadnjih mesecih utrpeli gmotno škodo, od razbitih izložb do popisanih zidov. Žal se o tem v medijih ni pisalo in prav tako tega niso javno obsodili tisti, ki sedaj javno obsojajo videonadzor," so še zapisali.
Dodali so, da so ta dejanja vandalizma poseg v njihovo zasebnost in zasebno lastnino, ki je prav tako ustavno varovana kategorija. "Gmotne in druge škode, ki jo utrpimo zaradi tega, zavarovalnina nikoli v celoti ne pokrije, vsak dan sproti se namreč sprašujemo, kdaj se bo spet zgodilo, kdaj se bo ponovilo in kdo bo naslednji".
Nekoliko drugačnega mnenja pa so v stranki Oljka, kjer predlagajo, da se videonadzorni sistemi zamrznejo do naslednje seje občinskega sveta in pravijo, da so zaskrbljeni nad režimom, ki se uveljavlja v občini.
Varnost občanov, obiskovalcev in javnega premoženja je zelo pomembna in jo, kot pravijo, zagovarjajo tudi v Oljki in podpirajo postavitev kamer, ki varujejo javne objekte, predvsem take, ki imajo veliko zgodovinsko vrednost, nikakor pa ne podpirajo "načina nadzora občanov s strani MOK, ki pod krinko reševanja vprašanj varnosti, ponuja ad hoc rešitve, ki ne izpolnjujejo nobenih meril stroke ali preventive," so še zapisali.
Kot so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke, sicer zakon videonadzora javnih površin posebej ne ureja, v mnenju pa so zapisali, da je videonadzor na javnih mestih dopusten le v primeru, če je takšen nadzor potreben in primeren zaradi zagotavljanja varovanja ljudi in premoženja, ki je v lasti lokalne skupnosti. Nedopustno pa je posnetke uporabljati denimo za spremljanje gibanja posameznika ali sprožanje prekrškovnih postopkov zaradi napačnega parkiranja.
To pomeni, da ni dovoljeno izvajati splošnega videonadzora javnih površin, pač pa je ta dovoljen le na tistih mestih, kjer varovanja ljudi in premoženja ni možno doseči z drugimi sredstvi. Upravičenost videonadzora na določenih mestih je zato ob upoštevanju načela sorazmernosti potrebno presojati od primera do primera. Lokalna skupnost, ki namerava na določenih mestih uvesti videonadzor, za to ne potrebuje soglasja Informacijskega pooblaščenca, so še pojasnili.
Mora pa lokalna skupnost pred uvedbo videonadzora sprejeti akt, v katerem morajo biti obrazloženi razlogi za njegovo uvedbo, videonadzor pa mora biti ustrezno označen. Zagotoviti je treba možnost naknadnega ugotavljanja kdaj, kdo in za kakšen namen je pregledoval in uporabljal videoposnetke ter komu, kdaj in na kakšni pravni podlagi so bili določeni videoposnetki posredovani.
Poskrbeti je treba, da se posnetki po dosegu namena brišejo, za evidenco videonadzornega sistema je treba zagotoviti katalog (opis) zbirke osebnih podatkov in jih posredovati tudi informacijskemu pooblaščencu, ki vodi register zbirk osebnih podatkov. Register je dostopen na spletnih straneh informacijskega pooblaščenca, kjer so pojasnili, da lahko tako vsakdo ugotovi, kakšne zbirke osebnih podatkov vodi določen upravljavec.
