Slavnostne otvoritve enote za forenzično psihiatrijo, ki bo delovala v okviru mariborskega oddelka za psihiatrijo, sta se udeležila tudi ministra za zdravje in za pravosodje, Dorjan Marušič in Aleš Zalar. Oba sta poudarila, da je umestitev enote v krog psihiatrične bolnišnice izjemen korak k destigmatizaciji forenzično psihiatričnih bolnikov.
Po Marušičevih besedah bo mariborska enota za forenzično psihiatrijo skrbela za številčno majhno, ampak izjemno občutljivo populacijo, kateri je zaradi storjenega kaznivega dejanja država omejila pravico do gibanja, potrebuje pa psihiatrično zdravljenje.
Pivec je pojasnil, da bo enota za forenzično psihiatrijo v končni fazi ponudila 66 postelj. Zaenkrat bodo v UKC Maribor zagotavljali oskrbo bolnikov z obstoječim strokovnim kadrom, ki ga bodo sproti izobraževali in na novo zaposlovali. Po Pivčevih besedah je predvidenih dodatnih pet specializacij iz psihiatrije in zaposlitev potrebnega negovalnega kadra.
Po besedah generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušana Valentinčiča bo v začetni fazi bolnike varovalo pet pravosodnih policistov, ko pa bo enota delovala s polno zmogljivostjo, se bo njihovo število povečalo na 13. Policisti ne bodo oboroženi.
Celotna vrednost projekta enote za forenzično psihiatrijo znaša 100.000 evrov. Kot je dejal Marušič, je UKC Maribor prispeval 40.000 evrov, preostalih 60.000 evrov pa je prišlo iz naslova razporeditve tekoče proračunske rezerve. Po Pivčevih besedah bo potrebno s strani zavoda za zdravstveno zavarovanje zagotoviti tri milijone evrov.
Tako je do konca letošnjega leta predvideno za delovanje enote za forenzično psihiatrijo 300.000 evrov. "V letu 2012 predvidevamo, da bo zagotovljenih približno 1,4 milijona evrov, pri čemer ima Univerzitetni klinični center Maribor vso podporo ministrstva za zdravje in ministrstva za pravosodje," je dodal Pivec.
Marušič je opozoril, da je bila zahteva za vzpostavitev forenzične psihiatrije na enem mestu utemeljena tako z medicinskega kot tudi penološkega vidika. Med vsemi psihiatričnimi bolnišnicami v Sloveniji je sicer pripravljenost za umestitev enote za forenzično psihiatrijo izkazal le UKC Maribor.
Zalar je odprtje enote za forenzično psihiatrijo utemeljil tudi z dejstvom, da so psihiatrične bolnišnice začele odklanjati bolnike, pri katerih bi morale poleg zdravljenja opravljati tudi varovanje: "Odklanjanje je razumljivo, saj bolnišnice nimajo ustreznih prostorskih in kadrovskih pogojev."
"Vprašljivo je bilo tudi varovanje človekovih pravic drugih oseb, ki so na zdravljenju. Najbolj prizadeti pa so ostajali obsojenci in priporniki, ki so imeli zaradi tega močno omejen dostop do psihiatričnega zdravljenja," je dejal Zalar. Po njegovih besedah Slovenija z odprtjem enote za forenzično psihiatrijo predstavlja zgled ostalim evropskim državam.
Med udeleženci današnjega odprtja enote za forenzično psihiatrijo sta bila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki je problematiko nujnosti organiziranja forenzične psihiatrije redno izpostavljala v svojih letnih poročilih, in psihiater Slavko Ziherl, ki je vodil projektno skupino za ustanovitev enote.
