V času sprejemanja družinskega zakonika je po besedah Svetlika prihajalo "na dan nestrinjanje z enakim obravnavanjem posameznikov glede na njihovo izbiro o tem, v kakšni družinski skupnosti želijo živeti". Zato je po njegovem mnenju mogoče pričakovati, da bi referendumska kampanja tovrstne nestrpnosti začela povečevati, kar se jim zdi "skrajno problematičen poseg".
Na ministrstvu se bojijo, pojasnjuje Svetlik, da bi prihajalo do vzdrževanja sistemske diskriminacije na podlagi javne kampanje, ki bi lahko imela za posledico "širjenje nestrpnosti tudi na drugih področjih".
Kot drugi argument za nasprotovanje referendumu je Svetlik danes na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve navedel 14. člen ustave, ki zahteva, da državljani niso diskriminirani na podlagi osebnih okoliščin. Zavrnitev zakonika bi preprečila, da bi nekatere že ugotovljene neustavnosti v zakonu o registraciji istospolne zakonske skupnosti ne bile odpravljene, ki jih sicer zakonik po mnenju ministrstva odpravlja.
Ministrstvo se pri nasprotovanju referendumu sklicuje tudi na protokol številka 12 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki po Svetlikovih besedah še dodatno prepoveduje diskriminacijo in je obvezen sestavni del slovenskega pravnega reda.
"Smo pred nevarnostjo, da bi na referendumu večina odrekla ustavne pravice manjšini," je kot najpomembnejše pri presoji, ali naj se referendum dovoli ali ne, danes navedel Svetlik.
Ministrstvo sicer ugotavlja, da na tem področju ni neustavno le to, kar je ustavno sodišče kot neustavno že opredelilo. Z zavrnitvijo zakonika ali odložitvijo njegove uveljavitve prišlo še do drugih neustavnosti, je poudarila generalna direktorica direktorata za družino Ana Vodičar.
Argumenti so tehtni in jih je veliko, pravi, zato na ministrstvu upajo, da bo ustavno sodišče odločilo tako, kot si oni želijo.
Poslanci SD, LDS, Zares in DeSUS ter nepovezani poslanci so v petek v parlamentarno proceduro vložili zahtevo za presojo ustavnosti referendumske pobude o družinskem zakoniku. Ministrstvo za delo je danes predstavilo strokovne podlage za zahtevo, pri čemer pa po Svetlikovem mnenju ne gre za vmešavanje izvršilne veje oblasti v zakonodajno.
Vlada ima namreč ustrezne strokovne kapacitete za to, da problematiko preuči in pripravi zakonske rešitve, nakar jih DZ dodela, sprejme ali zavrne, je pojasnil minister.
