Kot navaja 24ur.com, je veleposlanik Young v depeši leta 2004 povzel nezadovoljstvo slovenskih mnenjskih voditeljev ob uvrstitvi Slovenije v države "nekdanjega sovjetskega bloka", kamor je Slovenijo ob sprejetju v Nato leta 2004 postavil tedanji ameriški predsednik George Bush. Ameriško politiko je pozval k učenju iz napak, ki ji bo omogočilo "boljše ravnanje s slovenskim javnim mnenjem in političnimi voditelji".
Young je omenil tudi "sarkastični" komentar Busheve izjave, da so bili ob ustanovitvi Nata v času hladne vojne narodi teh držav (poleg Slovenije še Estonija, Latvija, Litva, Bolgarija, Romunija in Slovaška) "ujetniki imperija zla".
Young je zapisal, da si Američani s takim nepoznavanjem zgodovine delajo slabo uslugo, saj so "Slovenci ponosni na dejstvo, da Jugoslavija ni nikoli bila članica Varšavskega pakta". Poleg tega Slovenci po njegovih besedah cenijo dejstvo, da so bili z jugoslovansko vlogo pri gibanju neuvrščenih na nekakšen način nad sprtima stranema v hladni vojni.
Young je na koncu depeše zapisal, da Slovencem "instinkt nevtralnosti" nalaga izogibanje vojaškim konfliktom, poleg tega pa Nato in Varšavski pakt vidijo kot "dve strani istega kovanca". "To pomeni, da se bo slovenska populacija političnim vprašanjem bližala na drugačen način in bo verjetno imela drugačne refleksne reakcije kot pa druge nove članice Nata," je zaključil Young.
Večer pa je v današnji izdaji spomnil, da po njihovih ocenah WikiLeaks razpolaga z 836 depešami o Sloveniji, ki so bile poslane od 13. januarja 2004 do 25. februarja 2010.
Med drugim je Večer izpostavil depešo nekdanjega ameriškega veleposlanika Thomasa Robertsona, ki je leta 2004 predvolilno "kopanje" takratnega predsednika SLS Janeza Podobnika v Dragonji označil za "očitno politično akrobacijo".
Izpostavil je tudi depešo Robertsona iz 25. januarja 2005, v kateri je poročal o "izrecni želji" vlade premiera Janeza Janše "po zbližanju stališč z ZDA v zvezi z Irakom" in "pripravljenosti Janševe vlade po okrepitvi transatlantskih odnosov tako bilateralno kot preko Evropske unije". Kot navaja Večer, je Janševa vlada, kot je razvidno iz depeše, slovenska stališča do Iraka spremenila čez noč, saj je pred tem prejšnji premier Tone Rop odločno nasprotoval vojaški intervenciji v Iraku.
Po oceni Večera je zanimiva tudi depeša z dunajskega veleposlaništva 28. avgusta 2009, kjer je navedeno, da je premier Borut Pahor zavrnil ponudbo avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, da bi posredoval med Slovenijo in Hrvaško pri reševanju spora o meji. V njej - zapisana je bila dan po obisku Faymanna pri Pahorju v Sloveniji - so avstrijski diplomati izrazili tudi presenečenje nad Pahorjevo odločenostjo, naj Avstrija končno najde rešitev za desetletja trajajoči spor zaradi dvojezičnih krajevnih napisov.
Večina objavljenih depeš sicer govori o slovensko-hrvaških odnosih in dogajanju v zvezi z reševanjem spora o meji, ki se je sklenilo s podpisom arbitražnega sporazuma.
