Ljubljana, 27. avgusta (STA) - Na policiji letno zabeležijo nekaj groženj, ki jih vzpodbudijo dogodki, kot je bilo dejanje Andersa Breivika na Norveškem. Tako dejanje lahko namreč v posameznikih prebudi podobna nagnjenja. Kot pravi teoretski psihoanalitik Roman Vodeb, lahko tudi splošna družbena klima povzroči, da lahko tako "tempirana bomba" tudi eksplodira.
Kot so na policiji pojasnili za STA, letno zabeležijo nekaj groženj, ki jih vzpodbudijo dogodki, kot se je zgodil na Norveškem, a takšne grožnje niso pogoste. Bolj pogosta so kazniva dejanja, ki se nanašajo na javno spodbujanje sovražnega govora, pojasnjujejo.
Po navedbah predstavnika policije za odnose z javnostmi Draga Menegalije je policija vse tovrstne grožnje dolžna preveriti, ne glede na to, s čim so motivirane. Po prvih zbranih obvestilih začne policija tudi sodelovati z državnim tožilstvom, ki sicer vodi predkazenski postopek.
"Sodelovanje je dobro in skupaj oblikujemo dobre prakse za učinkovito odkrivanje storilcev in zbiranje dokazov. Ključni partner je seveda tudi sodišče, ki ob določeni stopnji suma odloča o posameznih preiskovalnih ukrepih - seveda ob predhodno preverjenih okoliščinah kaznivega dejanja," pojasnjuje.
Glede Breivikovih posnemovalcev magister sociologije kulture, ki se ukvarja tudi s teoretsko psihoanalizo, Roman Vodeb ugotavlja, da problem tega, da se nekateri poistovetijo s tovrstnimi ljudmi ali celo posnemajo njegovo sovraštvo do drugih, tiči v načinu in kontekstu odraščanja, predvsem dečkov, ki sta jih v otroštvu zaznamovala potlačen strah in jeza pred tujci. Gre večinoma za otroke iz razdrtih družin, ki so sovraštvo do maminih ljubimcev prenesli na druge, pogosto marginalne skupine ljudi. Prav tako takšni ljudje zaradi odsotnosti očetove vzgoje niso razvili zadostne moralne razsodnosti.
"V Sloveniji pa imamo še neko specifiko: slovenski nacionalizem do 'Jugovičev' kot tujcev, ki se prenaša iz staršev na otroke. Če so starši v minulih 30 letih navzven vendarle uspeli skriti svoj nacionalizem in ksenofobijo, jim je v družini, pred otroki, pogosto 'ušlo'. In če gre v družbi vse narobe - torej, če so ljudje prikrajšani za številna ugodja -, so kot dežurni krivci za kronično družbeno neugodje prikladni ravno tujci. Če pa teh ni, so prikladni ostali 'drugačni'," razloge za sovražnost do drugačnih pojasnjuje Vodeb.
Na vprašanje, v koliko primerih takšni posnemovalci tudi dejansko uresničijo svoje grožnje, odgovarja, da se to zgodi takrat, ko odrasli ljudje nimajo dovolj močne moralne razsodnosti. "Ko je deček v otroštvu dalj časa močno frustriran v načinu doživljanja svojega ugodja, ta frustracijski kontekst potlači, skupaj z ustrezno libidinalno energetsko investicijo. Ob ustrezni družbeni klimi - na primer specifični vladni politiki - lahko 'tempirana atomska bomba' eksplodira," pravi.
Ob tem dodaja, da se zdaj, ko imamo "fenomen Breivika", lahko resnično bojimo posnemanja s strani tistih, ki imajo v "svojem nezavednem potlačene domala identične infantilne frustracije kot Breivik in ki so hkrati - tako kot Breivik - rasli brez očetov".
Moramo pa biti po besedah Vodeba pri interpretiranju tega, zakaj nekateri posnemajo ljudi, kot je Breivik, previdni. Vsak posnemovalec - tudi potencialni - se namreč lahko ujame v fenomen Breivika na svojstven način. "Najbolj prikladna je verbalna raven, ki v tej strpni družbi ni sankcionirana. Svojevrsten fenomen je vodljivost nekaterih ubogljivih 'ovčic', ki so s svojim narcističnim vodjem tudi v t. i. nezavednem čustvovanju. Ukaze svojega vodje slepo izpolnjujejo, četudi gre za kazniva dejanja. Prav mogoče pa je tudi, da se bodo našli tudi 'stezosledci', ki bodo razvili kult Breivika, ali celo tajno sekto oboževalcev samega Breivika in njegovega manifesta," ugotavlja.
Ker so bili poleg ljudi drugačnih verskih prepričanj tarča Breivika tudi člani ene izmed norveških strank, se je tudi pri nas postavilo vprašanje, kako je varovan slovenski politični vrh. Na policiji pri tem zagotavljajo, da je za varnost slovenskih institucij in državnikov ustrezno poskrbljeno. "Policija nevarnost zagotavlja v skladu z zakonom o policiji in uredbo o varovanju določenih oseb, in sicer 24 ur na dan in vse dni v letu, tudi ko so varovane osebe na dopustu," pojasnjujejo.
Na vprašanje, ali je policija po napadu Breivika poostrila varovanje, pa odgovarjajo, da se policija oziroma Center za varovanje in zaščito "v posameznih primerih, ki pomenijo povečano ogroženost varovanih oseb, ustrezno odziva v skladu s predpisi".
Stroškov o tem, koliko stane varovanje treh najpomembnejših oseb - predsednika vlade, predsednika države in predsednika parlamenta - na policiji, kot pojasnjujejo, ne vodijo. Menijo tudi, da se stopnja ogroženosti v Sloveniji v zadnjem obdobju ni spremenila in ostaja nizka.
