c S

Pripravljen osnutek resolucije za zatiranje kriminalitete 2012-2016

26.08.2011 08:11 Ljubljana, 25. avgusta (STA) - Medresorska delovna skupina je pripravila osnutek resolucije za preprečevanje in zatiranje kriminalitete za obdobje 2012-2016. Osnutek precej pozornosti posveča posameznim vrstam kriminalitete, denimo gospodarske in kibernetske. Vlada se je s poročilom delovne skupine seznanila na današnji seji.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali na notranjem ministrstvu, se sedanji nacionalni program izteče z letošnjim letom, zato je skupina 21 strokovnjakov pripravila nov dokument.

Poleg že omenjenega gospodarskega in kibernetskega kriminala, se resolucija dotika tudi organiziranega kriminala, boja proti terorizmu, področja prepovedanih drog, nasilja med mladoletniki in nasilja v družini ter varovanja okolja. Hkrati v resoluciji izpostavljajo tudi pomoč žrtvam kaznivih dejanj, strah pred kriminaliteto in odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Vlada je na današnji seji sprejela pozitivno mnenje o predlogu novele zakona o državljanstvu in ga v državni zbor poslala v obravnavo po skrajšanjem postopku. Novelo je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem (LDS). Predlagatelji izpostavljajo predvsem 13. člen zakona, ki predvideva pridobitev državljanstva, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov.

Člen še predvideva, da mora prosilec živeti v Sloveniji vsaj leto dni pred vložitvijo prošnje, hkrati pa mora imeti urejen status tujca. Novela pa predvideva, da se ta dva pogoja v izjemnih primerih odpravljata. Kot je še zapisano v sporočilu za javnost, predlagana dopolnitev zakona omogoča olajšavo pri pridobitvi državljanstva le manjšemu delu prosilcev. Lani je na podlagi zgoraj omenjenih koristi državljanstvo pridobilo 63 ljudi, kar je manj kot tri odstotke vseh podeljenih državljanstev.

Danes je vlada tudi odločila, da ne bo ustanovila organa za vzpostavitev strokovnega nadzora in enovitega pritožbenega mehanizma nad organi, ki izvajajo prisilna pooblastila. Ugotovili so, da tovrstni nadzornik ne bi mogel v celoti zadostiti potrebam nadzorne dejavnosti nadzorovanih organov. Hkrati tudi ugotavljajo, da glede na obveznosti ministrstev, vezanih na vladne varčevalne ukrepe in negativno stališče do ustanavljanja novih organizacijskih enot, trenutno ni realne možnosti za ustanovitev takega organa.