Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da ob sedanjih pogojih zbiranja in upravljanja s sredstvi, ki se vplačujejo v sklad za razgradnjo Neka, ter ob vzpostavljenem načinu izvajanja nadzora nad upravljanjem s sredstvi sklada in nad poslovanjem sklada, zadostna sredstva za razgradnjo nuklearne elektrarne ne bodo zbrana pravočasno.
Na ministrstvu kot omenjeno pravijo, da so tudi sami že dlje časa opozarjali na to, hkrati pa so v pisnem odzivu za STA še pojasnili, da so ugotovitve revizije lahko samo opora prizadevanjem ministrstva za ureditev povsem neustreznega zakonskega stanja v zvezi z delovanjem sklada za razgradnjo Neka.
Sklad po njihovih navedbah ne posluje v organizacijski obliki, ki bi omogočala pregledno opredelitev in določitev parametrov ter omejitev naložbene politike ter ki bi omogočala vzpostavitev in izvajanje učinkovitega nadzora nad poslovanjem sklada.
Sredstva sklada so izpostavljena velikemu tveganju zaradi neustrezno določenih parametrov naložbene politike in pogojev poslovanja sklada ter pogojev za delovanje sklada kot vira financiranja za izpolnjevanje nalog na področju razgradnje Neka in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz nuklearne elektrarne Krško, dodajajo na ministrstvu.
Ministrstvo je vladi že leta 2010 predlagalo dvig prispevka za razgradnjo Neka, vendar vlada predloga ni obravnavala, ker tega ne dopušča obstoječi zakon. Zato je ministrstvo pripravilo ustrezno spremembo zakona, ki ga je vlada v februarju letos predlagala tudi DZ. Slednji pa predloga zakona vse do danes ni obravnaval.
Ključne spremembe v predlogu zakona, ki odgovarjajo tudi na priporočila računskega sodišča, so: preoblikovanje sklada v javni sklad, natančna opredelitev naložbene politike po zgledu rezervacij za dolgoročna zavarovanja, možnost ustreznega povišanja prispevka za razgradnjo in opredelitev nadzora nad poslovanjem sklada.
Teh elementov se bo ministrstvo dolžno držati tudi pri sestavljanju odzivnega poročila za Računsko sodišče RS, pravijo na ministrstvu.
