To je bila ena najkrajših obravnav v Haagu; trajala je le nekaj več kot deset minut, navaja hrvaška tiskovna agencija Hina. Hadžić je sicer pred haaško sodišče stopil drugič po aretaciji 20. julija. Na prvi obravnavi pet dni kasneje je izkoristil pravico, da se še ne izreče o krivdi, ampak to preloži za 30 dni, dokler ne bo dobil stalnega zagovornika.
Danes 52-letni Hadžić je bil med vojno na Hrvaškem predsednik vlade srbskih oblasti Slavonije, Baranje in Zahodnega Srema. Februarja 1992 je nasledil Milana Babića na mestu predsednika samooklicane Republike Srbske Krajine (RSK), ki je tedaj obsegala tretjino Hrvaške.
Haaško sodišče je obtožnico proti njemu vložilo leta 2004, a je tedaj tik pred aretacijo pobegnil in bil na begu vse do 20. julija letos, ko so ga prijeli v Srbiji. Dva dni kasneje so ga že izročili Haagu.
Obtožnica ga v 14 točkah bremeni zločinov proti človečnosti in sodelovanja v zločinskem združevanju z namenom nasilnega pregona Hrvatov in drugih nesrbskih prebivalcev s tretjine hrvaškega državnega ozemlja med letoma 1991 in 1993. Obtožen je tudi uboja več kot 260 ljudi na Ovčari pri Vukovarju novembra 1991.
Tožilstvo je sicer julija vložilo predlog za spremembo in dopolnitev obtožnice, spremembe pa so bolj tehnične kot vsebinske narave in zadevajo Hadžićevo osebno odgovornost za nekatere zločine. V spremenjeni obtožnici je tudi obtožen za daljše obdobje. Prvotno ga je obtožnica bremenila za zločine od avgusta 1991 do junija 1992, sedaj pa ga bremeni za zločine do konca leta 1993.
S prihodom Hadžića v Haag je sodišče 18 let po ustanovitvi uradno sprejelo vseh 161 obtožencev, ki so obtoženi za zločine med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja.
