"S svojo zahtevo ne nameravamo negativno vplivati ne na EU ne na evro ne na interese katerekoli države z evrom," je danes zatrdil finski minister Stubb. "V zvezi z dodatno pomočjo Grčiji se moramo držati sprejete časovnice," je njegove besede še povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Na vprašanje, ali bi Finska v primeru, da ne bo uspela zagotoviti zavarovanja, lahko zavrnila sodelovanje v drugemu reševalnemu paketu Grčiji, kot je v torek namignil finski premier Jyrki Katainen, Stubb ni ponudil jasnega odgovora.
Dejal je le, da bo skušala Finska poiskati takšno zavarovanje za svoj prispevek Atenam, ki bo sprejemljivo za vse države z evrom. "Ne gre podcenjevati pragmatizma Fincev in sposobnosti EU za iskanje kreativnih rešitev," je dodal.
Po vztrajanju Finske, da si od Grčije zagotovi 20-odstotno finančno zavarovanje svojega prispevka v okviru reševalnega paketa, se je danes po poročanju ameriške tiskovne agencije AP oglasila tudi Avstrija.
Kot je napovedala avstrijska finančna ministrica Maria Fekter, bo v primeru, da Helsinkom uspe takšen dogovor z Atenami, zavarovanje zahteval tudi Dunaj.
Fekterjeva je prepričana, da bi bil ločen dogovor Finske in Grčije za druge države evrskega območja nesprejemljiv. "Dogovor bi obremenil preostale države, ki bodo sodelovale pri novi pomoči Grčiji," je poudarila. O tem, da morajo biti pogoji enaki za vse države z evrom, namerava seznaniti vseh 27 finančnih ministrov EU.
Sicer pa se za enak nastop vseh držav, ko gre za pomoč Atenam, zavzema tudi Slovenija, poleg nje pa še Slovaška in Nizozemska.
Nemška ministrica za delo Ursula von der Leyen pa je medtem v torek države z dolžniškimi težavami pozvala, naj za morebitno prihodnjo finančno pomoč držav z evrom zagotovijo zavarovanja s pomočjo svojih t. i. zlatih rezerv, a naj bi nemška kanclerka Angela Merkel takšna razmišljanja že zavrnila.
Finska naj bi se sicer z Grčijo dogovorila o vplačilu več sto milijonov evrov na poseben finski državni račun, s čimer naj bi zavarovala svoj prispevek v okviru dodatne pomoči Grčiji.
Helsinki naj bi na posebnem dogovoru z grškimi oblastmi vztrajali zato, da bi parlament, kjer so se po volitvah okrepili nacionalisti in evroskeptiki, prižgal zeleno luč novi pomoči Grčiji, odločitev Helsinkov pa je že sprožila pomisleke glede usode in dejanskih stroškov nove pomoči prezadolženi članici območja evra ter ugibanja o novih razkolih med državami evrskega območja. V zvezi s tem naj bi že potekali pogovori med predstavniki članic v Bruslju.