Že leta 1997 je 1137 tožnikov vložilo tožbo proti državi in Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Prvi so očitali neustrezno zakonodajo in neprimeren nadzor nad delom ATVP, drugi pa, da je odgovorna za propad Dadasovih skladov in s tem za izgubo premoženja vlagateljev v te sklade.
Vlagatelji v vzajemne sklade Proficia Dadas so ATVP očitali, da je marca 1996 opozarjala vlagatelje, da vzajemni skladi Proficie Dadas prinašajo "prelepe in neresnične donose". Zaradi tega naj bi še isti dan začel upadati indeks SBI, kar je pripeljalo do pravega borznega zloma.
To je vodilo v propad Dadasovih skladov, v katerih je bilo okoli 5,7 milijarde takratnih tolarjev premoženja, po propadu pa je bilo oškodovanih približno 3500 vlagateljev, s čimer gre za največjo tovrstno zgodbo o polomu finančnih vlagateljev v zgodovini samostojne Slovenije.
Dadas je namreč leta 1998 zapadel v stečaj, v katerem je bilo priznanih za 11 milijard tolarjev terjatev, premoženje družbe pa je bilo takrat vredno manj kot 100 milijonov tolarjev.
Direktor propadlega poslovnega sistema Dadas Davorin Sadar, ki ga je državno tožilstvo obtožilo zlorabe položaja in pravic ter goljufij pri trgovanju z vrednostnimi papirji, je sredi sojenja leta 2000 nato pobegnil v tujino, leta 2005 pa so ga ZDA izročile Sloveniji.
Leta 2003 so ga nato obsodili na tri leta zapora, potem pa leta 2008 zaradi goljufije pri sklepanju opcijskih pogodb še na leto dni pogojne kazni. Vmes je bil pogojno obsojen tudi na Hrvaškem.
Po mnenju vlagateljev je ATVP naredila ključno napako, ko je marca 1996 sprejela sklep, s katerim je za nedoločen čas prepovedala nadaljnja vplačila v sklade, ki jih sme upravljati ena družba za upravljanje in ki so že dosegli 3,5 milijarde tolarjev skupnega premoženja. ATVP, ki je še naprej dovolila izplačila iz skladov, po mnenju tožnikov tako ni ustrezno zavarovala vlagateljev.
Tožbo je sprva leta 2005 zavrnilo ljubljansko okrožno sodišče, a so se tožniki nato nanjo pritožili. Višje sodišče je leta 2007 potem zavrnilo pritožbo tožnikov, a so ti potem pri vrhovnem sodišču zahtevali revizijo sodb nižjih sodišč zaradi kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava.
Prvenstveno so predlagali, da vrhovno sodišče spremeni sodbi sodišč nižjih stopenj, kot drugo možnost pa so predlagali, da ju razveljavi in vrne zadevo v vnovično odločanje okrožnemu sodišču. Zahtevali so tudi povračilo stroškov revizije z zamudnimi obrestmi.
Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo in pritrdilo razlagi obeh sodišč nižjih stopenj. Prav tako je presodilo, da morajo tožniki sami kriti stroške revizije in tako ATVP povrniti 1652 evrov.
