Sodišče EU, ki je osrednja sodna institucija povezave, ima trenutno pri uveljavljanju evropskega prava velike pristojnosti, njegove odločitve pa so na koncu tudi nadrejene odločitvam nacionalnih sodišč.
Kljub temu pa na področju uveljavljanja pravil o javnofinančni disciplini v evrskem območju doslej sodišče ni igralo vloge, saj so bile končne odločitve v postopkih presežnega primanjkljaja v rokah političnih odločitev članic unije oziroma območja evra. Prav zato sankcijski mehanizem pakta o stabilnosti in rasti doslej ni bil učinkovit, nobena od kršiteljic pravil pa ni bila deležna kazni.
Evropski parlament in predstavniki članic EU se prav sedaj usklajujejo o svežnju šestih zakonodajnih predlogov za okrepitev gospodarskega upravljanja v EU, ki predvideva zaostritev pravil pakta o stabilnosti in rasti ter podoben mehanizem tudi za nezadostno gospodarsko konkurenčnost članic.
Glavni kamen spotike je vztrajanje parlamenta na načelu obrnjene večine, ko gre za ugotavljanje, da neka država ni sprejela ustreznih ukrepov za odpravo javnofinančnih in makroekonomskih neravnovesij, in za odločanje o sankcijah.
Glasovanje z obrnjeno večino na primer pomeni, da morajo države s kvalificirano večino glasovati proti in ne za, da je sankcija zavrnjena, kar bi Evropski komisiji dejansko omogočilo lažje sprejetje sankcij. Kar nekaj članic EU taki rešitvi nasprotuje.
Kanclerka Merklova, ki se zavzema za ostrejša pravila javnofinančne discipline in gospodarske konkurenčnosti, čeprav si je ravno Nemčija v preteklosti izborila omilitev pravil pakta, je sedaj po navedbah njenih strankarskih kolegov postregla s še bolj radikalnim predlogom.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, naj bi bila zamisel kanclerke, da bi Sodišče EU lahko v primerih, ko bi predlagani nacionalni proračuni kršili pravila pakta (zgornja meja javnofinančnega primanjkljaja v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in javnega dolga v višini 60 odstotkov BDP), tak proračun razglasilo za ničnega in zahtevalo nov predlog proračuna.
Takšen predlog bo gotovo naletel na ostre odzive nacionalnih parlamentov, saj bi jim vzel del suverenosti pri odločanju o javnih financah, zato bi Merklova še raje videla, da se zakonodajalci sami zavežejo k politiki javnofinančne discipline in spoštovanju priporočil v okviru postopkov pakta.
Merklova in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta se sicer na njunem nedavnem srečanju v Parizu zavzela tudi za to, da bi vseh 17 članic območja evra do prihodnjega poletja v svoje ustave zapisalo določila o uravnoteženem proračunu in omejitvi javnega dolga.
Merklova je sicer v torek na srečanju s poslanci CDU in njene bavarske sestre CSU zbirala parlamentarno podporo dogovoru voditeljev članic območja evra z 21. julija, ki poleg dodatne pomoči Grčiji iz začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) predvideva tudi spremembe tega mehanizma v smeri njegove večje prožnosti in finančne moči v luči s soočanjem z dolžniškimi težavami članic evrskega območja.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je tako po pisanju nemškega poslovnega časnika Handelsblatt že pripravil predlog zakonodajnega dokumenta.
EFSF naj bi imel sicer po novem 780 milijard evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil, medtem ko je imel prej 440 milijard evrov kapitala in 250 milijard evrov efektivne zmožnosti.
Poleg tega naj bi po novem lahko tudi kupoval državne obveznice članic območja evra na sekundarnem trgu ali celo neposredno od držav, če bi Evropska centralna banka ugotovila izredne razmere na finančnih trgih. Obenem bi države iz njega lahko črpale tudi sredstva za dokapitalizacijo bank.
Nemški parlament želi zakonodajni postopek zaključiti do 23. septembra, po torkovem sestanku pa je bilo slišati zagotovila, da ima nemška vlada kljub nekaterim glasovom nestrinjanja v koalicijskih vrstah dovolj veliko podporo, da bo dogovor vrha evroskupine potrjen.
Čim hitrejšo ratifikacijo tega dogovora si želijo v Bruslju, prav tako pa nanjo močno pritiskajo tudi finančni trgi.
