Po pridobitvi mnenja vlade in sodnega sveta bo o kandidaturi Sekolca odločal predsednik republike, zadnjo besedo pa bo imel državni zbor. Kandidat bo moral dobiti podporo večine vseh poslancev, torej najmanj 46. Sekolcu so naklonjeni v večini parlamentarnih strank oz. mu vsaj ne oporekajo.
Kdaj bi lahko poslanci glasovali o arbitru, je težko napovedati. Pravosodni minister Aleš Zalar je sicer izrazil pričakovanje, da bo DZ kandidaturo Sekolca obravnaval že septembra. Opozoril je tudi, da se Sloveniji zaradi možnosti predčasnih volitev mudi izbrati svojega arbitra. Tega mora namreč imenovati državni zbor, če ga zaradi razpusta ne bi imenoval, pa bi to storil predsednik arbitražnega sodišča, s čimer bi Slovenija lahko avtomatično imela slabšo pozicijo.
Sekolec je trenutno podpredsednik londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Je tudi neodvisen arbiter v vrsti stalnih, t.i. institucionalnih arbitraž po vsem svetu in hkrati tudi arbiter v ad hoc arbitražah.
Slovenski arbiter bo sicer eden od petih članov arbitražnega sodišča. Enega bo v arbitražno sodišče imenovala še Hrvaška, tri pa bosta državi izbrali s seznama uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo, ki ga bo predstavila Evropska komisija. Na Hrvaškem se postopki za izbiro arbitra še niso začeli; o tem bo najverjetneje tik pred začetkom arbitražnih postopkov odločala vlada v Zagrebu.