Dopolnitev ustave je sicer le eden od predvidenih ukrepov v španskem boju zoper dolžniško krizo. Kot je ob tem pojasnil Zapatero, želijo na ta način zmanjšati letni javnofinančni primanjkljaj in oklestiti državni dolg. "Ta reforma bi okrepila dolgoročno zaupanje v špansko gospodarstvo," je prepričan predsednik španske vlade.
O tem, kakšno omejitev javnofinančnega primanjkljaja bi zapisali v ustavo, Zapatero ni spregovoril.
Prvi mož opozicije Rajoy je dopolnitvam ustave naklonjen. Za uresničitev tega predloga pa bosta morala oba domova španskega parlamenta zagotoviti tri petine glasov.
Zapatero verjame, da bo dopolnilo ustave pripravljeno in sprejeto še pred splošnimi volitvami, ki so sklicane za 20. november.
Njegov predlog sicer sledi pozivu francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in nemške kanclerke Angele Merkel. Omenjena državnika sta se namreč na srečanju v Parizu minuli teden zavzela za to, da bi se vseh 17 držav evrskega območja do prihodnjega poletja k uravnoteženim javnim financam in omejitvi javnega dolga zavezalo tudi v svojih ustavah.
Španija sodi med države območja evra, ki močno presegajo zgornjo mejo javnofinančnega primanjkljaja, ki po paktu stabilnosti in rasti znaša tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Lani je španski javnofinančni primanjkljaj po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat dosegel 9,2 odstotka BDP, letos pa naj bi se ustavil pri 6,3 odstotka BDP. Španski dolg je leta 2010 znašal 60,1 odstotka BDP, letos naj bi bil pri 68,1 odstotka BDP.
