V Sloveniji je po podatkih iz konca julija Državno pravobranilstvo vključeno v 5780 pravdnih postopkih (171 zadev se rešuje v predhodnem postopku, 5609 zadev pa v pravdnem postopku).
Sodeluje tudi v skoraj ravno toliko nepravdnih postopkih, in sicer 5704. Še številčnejši so postopki izvršbe in zavarovanja, ki jih je bilo konec julija 7537. Stečajnih postopkov in postopkov prisilne poravnave je bilo 2760, upravnih postopkov pa 1181.
Med zadevami s področja odškodninske odgovornosti države so na primer t.i. izbrisani. Po podatkih z začetka avgusta Državno pravobranilstvo pred slovenskimi pravosodnimi organi zastopa državo v 35 zadevah, v katerih oškodovanci zatrjujejo, da jim je nastala škoda zaradi protipravnega ravnanja Republike Slovenije ob izbrisu iz registra stalnega prebivalstva.
Od tega se 32 zadev rešuje v pravdnih postopkih pred sodišči, tri pa v predhodnem postopku. Poleg tega je pred Evropskih sodiščem za človekove pravice v obravnavi še ena zadeva v zvezi s t.i. izbrisanimi. Kot pojasnjujejo na Državnem pravobranilstvu, je sicer možno, da je zahtevkov pred tem sodiščem več, vendar o njih še niso bili obveščeni.
Državno pravobranilstvo državo in njene organe zastopa tudi v drugih odškodninskih zadevah. V začetku avgusta je tako na primer imelo v obravnavi tudi 33 zahtev za odškodnino zaradi poškodbe, ki naj bi jim jo povzročil policist. Večina zadev je v postopkih pred sodišči, dve pa se rešujeta v predhodnem postopku.
Še več zahtev je za odškodnino za škodo zaradi imisij, kamor sodijo na primer zahtevki, povezani s prekomernim prometom in hrupom na cestah. V začetku avgusta je imelo Državno pravobranilstvo v obravnavi 578 takšnih zadev, 23 so jih reševali v predhodnih postopkih, ostala rešujejo sodišča.
Drugo večje področje so delovnopravne zadeve. Državno pravobranilstvo jih je imelo v začetku avgusta v obravnavi 2185, v večini (1925) je bila država tožena stranka.
Podatka o tem, koliko od delovnopravnih sporov je tožb zaradi nepravilnih uvrstitev ob prehodu v nov plačni sistem v javnem sektorju, na Državnem pravobranilstvu nimajo, saj teh zadev posebej ne vodijo.
Je pa Državno pravobranilstvo lani ob stavki v javnem sektorju podalo predlog za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor in ga nato po podpisu aneksa št. 4 k tej kolektivni pogodbi umaknilo. Država pa je nasprotnim udeležencem v postopku plačala stroške postopka v skupni višini 3552 evrov.
Še vedno potekajo tudi postopki v zvezi s tožbami pravosodnih funkcionarjev za izplačilo razlike v plači zaradi domnevno nezakonito zmanjšanje osnove za obračun plač v letu 1993. Od tožb pravosodnih funkcionarjev je pravnomočno zaključena samo ena zadeva, v kateri je Vrhovno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek in plačilo razlike v plači. Tožnik je napovedal vložitev ustavne pritožbe, o kateri pa ustavno sodišče po podatkih Državnega pravobranilstva še ni odločilo.
Med še nerešenimi zadevami denacionalizacije pomembnejših in večjih nepremičnin, s katerimi upravljajo državne institucije, so Križanke, kompleks Tabor v Ljubljani, kompleks Poljanska v Ljubljani, Veterinarska fakulteta in klinika v Ljubljani, stavba Ginekološke klinike v Ljubljani (Leonišče) in Cekinov grad.
Med pravdnimi postopki, kjer sodeluje Državno pravobranilstvo, pa je na primer tudi postopek v zvezi z oklepniki 8x8. Kot so za STA pojasnili na pravobranilstvu, je Sistemska tehnika vložila dve tožbi, ki pa se obravnavata hkrati.
Prvo tožbo je sistemska tehnika vložila zoper državo in Rotis, z njo pa uveljavlja več zahtevkov v zvezi s sklenitvijo pogodbe o nakupu oklepnikov. Z drugo zahteva plačilo odškodnine v zvezi z neizborom v postopku naročila zaupne narave o nakupu oklepnikov.