Kot je v pogovoru za nemški poslovni časnik Handelsblatt dejal Stark, skupne evrske obveznice ne pomenijo zgolj "vstopa v transferno unijo, temveč dejansko že transferno unijo".
S tem je odgovoril na glavne pomisleke Nemčije pri uvedbi skupnih evrskih obveznic, s pomočjo katerih bi si države območja skupne evropske valute medsebojno jamčile za del državnega dolga ali morebiti celo ves dolg in tako zmanjšale pritisk finančnih trgov na gospodarsko in javnofinančno šibkejše države območja skupne valute.
V delu nemške politike in med javnostjo je do vzpostavitve skupnih evrskih obveznic čutiti močan odpor, saj Nemčija kot gospodarsko najmočnejša članica območja evra in javnofinančno ena najbolj zaupanja vrednih držav na svetu v njih vidi transferno oziroma solidarnostno unijo, ko gospodarsko in javnofinančno uspešne države podpirajo manj fiskalno disciplinirane in gospodarsko konkurenčne članice območja skupne valute.
Vsaj kot začasno rešitev za dolžniške težave območja evra medtem uvedbo skupnih evrskih obveznic podpirajo v opozicijskih socialdemokratih.
Skupne evrske obveznice po Starkovem mnenju niso čudežna poti iz dolžniških težav. "Gre za navidezno rešitev, ki ustvarja napačne spodbude," pravi glavni ekonomist Evropske centralne banke (ECB), ki dodaja, da bi šlo dejansko za "transfer javnofinančne verodostojnosti od solidnih do manj solidnih držav", tiste manj disciplinirane članice območja skupne valute pa bi bile pod manjšim pritiskom, da spravijo svoje finance v red.
Stark je ob tem ponovil mnenje večine strokovnjakov, da bi uvedba tovrstnih obveznic brez še veliko večje gospodarske, javnofinančne in politične integracije v evrskem območju zgolj "zdravila simptome" dolžniške krize in ne bi odpravila temeljnih razlogov zanjo.
Obveznice bi bile tako po njegovih besedah smiselne le po politični odločitvi za tesnejšo politično in gospodarsko integracijo v območju evra in po uvedbi neke vrste finančnega ministrstva za območje evra, ki bi imel pristojnost neposredno posegati v javnofinančne politike članic. Pravila območja evra bi morala omogočiti tudi socialne in ekonomske transferje iz ene v drugo državo. "Po pravici povedano, ne vem, kako bi se to lahko zgodilo," je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij, ki povzemajo Starkov pogovor za Handelsblatt.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy se na torkovem srečanju v Parizu sicer uradno nista pogovarjala o uvedbi skupnih evrskih obveznic, a se na novinarski konferenci po sestanku teme nista izogibala.
Oba sta dejala, da to trenutno ni prava rešitev, Sarkozy pa je pripomnil, da bi lahko do nje prišlo šele na koncu dolgega procesa. A v zadnjem času se o tej možnosti vse več govori. Ekonomist Mojmir Mrak je tako v četrtek ocenil, da bi do njihove uvedbe lahko prišlo zelo kmalu, če bi prišlo do resne zaostritve dolžniške krize v evrskem območju.
Stark je omenil tudi povečano negotovost na trgu medbančnih posojil v območju evra, saj banke spet raje nalagajo sredstva pri ECB, kot da bi jih posojale ena drugi. Dejal je, da ECB te signale jemlje resno, a razmere še zdaleč niso tako dramatične kot jeseni 2008, ko so medbančni trgi v luči izbruha finančne krize dobesedno presahnili, to pa je sprožilo obsežne ukrepe centralnih bank za povečanje likvidnosti.
