Vrnimo se k Jankoviću kot politiku: v javnem prostoru ne obstaja kot pretendent na mesto premiera, ne kot človek levice ne kot državnik. In vendar je anketa, ki smo jo naročili, da bi preverili njegove možnosti v javnosti, pokazala, da bi ga na tem položaju takoj podprlo več kot 30 odstotkov vseh volivcev, na levici pa celo 60 odstotkov. Gre za visoko podporo.
A temeljno vprašanje ni, ali je Janković pripravljen vstopiti v to igro. V tem trenutku zagotovo ne. Bolj pomembno vprašanje je, ali si politične stranke levice drznejo staviti nanj. V tem trenutku se zdi, da levica ni pripravljena na nič staviti, da bi rada le prišla do zraka. Stran od vladanja.
To je stanje na levici in to so njene izbire. Lahko se prepustijo predčasnim volitvam, ki jih agresivno zaukazuje Janez Janša. Kako neverjetno je, kako pridno sledijo njegovi agendi (pri čemer je, spet, pri tem najbolj temeljit Pahor, ki kot da ne vidi, da je to klic njegovega lastnega političnega biriča). To počnejo že nekaj mesecev, le da dokazujejo, da niso proti.
Predčasne volitve pomenijo zelo verjetno vrnitev Janeza Janše na oblast. Upi na levici, da se bodo pred volitvami volivci zbudili in šli kljub vsemu obkrožit kandidate levice, je neumno in prevzetno. Za to morajo dobiti volivci povod. V tem trenutku jim ga nobena izmed strank trojčka ne ponuja.
Večina kriz in krizic v preteklih treh letih je bila posledica njihovih medsebojnih hudobij in obračunavanj.
In ni res, da je Zoran Janković njihova zadnja priložnost. Edina je, zaključi komentator.