Pravosodni minister Aleš Zalar je na novinarski konferenci potrdil, da se je na razpis za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki se je iztekel v torek, prijavil le Sekolec. Njegova prijava je bila pravočasna in popolna, zato jo je Zalar že poslal predsedniku republike Danilu Türku v nadaljnje odločanje.
Sekolec je - tudi po mnenju kolegov - nesporen strokovnjak, s pomembnimi izkušnjami na področju arbitraže. Je doktor prava, bil je tudi izredni profesor na ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.
Njegova mednarodna kariera se je začela leta 1982 ko je postal član sekretariata Komisije ZN za mednarodno trgovinsko pravo (Uncitral). Leta 2001 je postal sekretar Uncitrala, v tem času pa je bil tudi direktor oddelka za mednarodno gospodarsko pravo v uradu ZN za pravne zadeve.
Leta 2008 je bil izvoljen za člana londonskega mednarodnega arbitražnega sodišča, zdaj pa je neodvisen arbiter v vrsti stalnih, t.i. institucionalnih arbitraž po vsem svetu in hkrati tudi arbiter v ad hoc arbitražah, kakršna bo tudi arbitraža med Slovenijo in Hrvaško. Nedavno je bil imenovan tudi za člana stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Aktivno govori angleško, nemško, špansko, francosko, srbsko in hrvaško, je povedal Zalar.
Zdaj bo o kandidaturi Sekolca odločal predsednik republike, ki bo moral pridobiti mnenje vlade in sodnega sveta, nato pa bo kandidatura romala v državni zbor, kjer bo moral dobiti podporo večine vseh poslancev, torej najmanj 46.
Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedati. Predsednik republike zaenkrat ne želi komentirati postopka imenovanja slovenskega arbitra, prav tako ne želi napovedovati, kdaj bi lahko posredoval kandidaturo v DZ. Minister Zalar je sicer izrazil pričakovanje, da bo DZ kandidaturo Sekolca obravnaval že septembra, sam pa v imenu LDS napovedal podporo.
Tudi predstavniki drugih parlamentarnih strank so večinoma zadovoljni s kandidatom za slovenskega arbitra.
V SD zaenkrat sicer še niso komentirali njegove kandidature, v LDS, Zaresu, Desusu in SNS pa so izrazili naklonjenost kandidatu. Njegovim strokovnim referencam ne oporekajo tudi v SLS. Zadržani so bili zaenkrat le v SDS.
Kot so za STA povedali v največji opozicijski stranki SDS, je še prezgodaj, da bi podajali ocene o kandidatu, katerega ime je bilo šele dobro objavljeno. Poleg tega pa so v nedeljo opozorili, da bi po njihovem mnenju morali o slovenskem članu arbitražnega sodišča odločati po volitvah, ki bi sicer morale potekati predčasno.
Minister Zalar je sicer v zvezi s tem opozoril, da bi bilo čakanje na izbiranje arbitra po morebitnih predčasnih volitvah lahko škodljivo za strateške interese Slovenije. Lahko bi se namreč zgodilo, da Slovenija zaradi kratkega 15-dnevnega roka za imenovanje člana arbitražnega sodišča, ki začne teči po hrvaškem podpisu pristopne pogodbe z EU, sploh ne bi uspela imenovati svojega arbitra, s čimer bi poslabšala svoje možnosti za uspeh v tem postopku, je pojasnil.
Na to je v imenu Zares za STA opozoril tudi Franco Juri, ki je menil, da "SDS izkorišča vsako priložnost, da bi zapletli vsakršno državno odločanje". "Ker kandidat ni izraz nobene politične opcije, stranke, ampak je strokovnjak, ne vidimo nobenih argumentov, da bi s tem odlašali," je dejal Juri, ki pričakuje soglasno potrditev Sekolca v DZ.
Predsednik Desusa Karl Erjavec je za STA prav tako opozoril, da bi bila prevelika politizacija vprašanja imenovanja slovenskega arbitra lahko škodljiva za interese Slovenije, čeprav jo glede na zahteve SDS pričakuje. "Glede na reference in življenjsko pot in kariero pa ocenjujem, da ima vsa potrebna znanja in reference, da bi lahko uspešno opravljal nalogo arbitra," je dejal.
Podporo Sekolcu so že napovedali tudi v poslanski skupini SNS, ki je, kot je na novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine in stranke Zmago Jelinčič, "nedvomno velik pravni strokovnjak". Na drugi strani je bil sicer bolj kritičen do delovanja vlade na področju arbitraže, predvsem glede razpisnih pogojev. Izpostavil je tudi pomen opredelitve predmeta spora.
Tudi Franc Pukšič je v imenu SLS izpostavil, da je od imenovanja arbitra precej bolj pomembno vprašanje, kaj bosta Slovenija in Hrvaška opredelili kot predmet spora na arbitraži. "Če ne bo opredeljenih temeljnih osnovnih zahtev Slovenije, torej dostop Slovenije do odprtega morja, meja pri Hotizi in tako naprej, potem se tudi najboljši arbitri na svetu ne bodo imeli o čem izrekati," je menil Pukšič.
Slovenski arbiter bo sicer eden izmed petih članov arbitražnega sodišča. Enega bo v arbitražno sodišče imenovala še Hrvaška, tri pa bosta državi izbrali s seznama uglednih strokovnjakov za mednarodno pravo, ki ga bo predstavila Evropska komisija. Kot je dejal Zalar, ta seznam po njegovih informacijah še ni popoln.