Kot je na današnji novinarski konferenci pred novembrsko konferenco, ki jo skupaj organizirata časnik Finance in ljubljanska ekonomska fakulteta, povedal Prašnikar, naj bi se v vse bolj globaliziranem svetu na globalni ravni skušalo uravnavati agregatno povpraševanje, regulirati finančne trge in upravljati z mednarodnim denarnim in finančnim sistemom.
V povezavi s tem obstaja trenutno v mednarodni skupnosti, še posebej po pretresih in spremembah, ki jih je prinesla finančna in gospodarska kriza, zelo veliko odprtih vprašanj in izzivov, ki s seboj nosijo tudi precejšnja tveganja in nevarnosti in so v precejšnji meri pripeljala tudi do nedavne krize.
Kot pravi Prašnikar, pa trenutne razmere vse bolj spominjajo na igro med sokolom in golobico. Kdor bi preveč popuščal v korist za vse koristnih globalnih rešitev, bi bil zato doma viden kot strahopetec in izdajalec nacionalnih interesov, zato se politiki še vedno raje zatekajo k nacionalnim rešitvam.
Resničnega globalnega upravljanja tako po Prašnikarjevih besedah najverjetneje ne bo, zato se v tem kontekstu tudi glede položaja Slovenije v tem globalnem okviru postavlja vprašanje, kakšne naj bodo nacionalne gospodarske politike. Kot pravi Prašnikar, bi morale biti te prožne, pragmatične in ustvarjalne ter predvsem verodostojne in temelječe na dobrih analizah.
V Sloveniji in tudi v državah jugovzhodne Evrope se po njegovi oceni zatika na vseh področjih, na letošnji že 13. Poslovni konferenci Portorož pa bodo skušali med drugim ugotoviti, ali so glede tega v doglednem času možne spremembe.
Na konferenci bo tudi letos kar nekaj uglednih ekonomskih strokovnjakov, poslovnežev in poslovnih novinarjev. Glavni govornik konference bo pomočnik urednika in glavni dopisnik za Nemčijo britanskega poslovnega časnika Financial Times Quentin Peel.
Ta je danes po telefonski zvezi povedal, da v tem trenutku nihče nima čudežnih in hitrih rešitev za nakopičene gospodarske in finančne težave. Kot tri glavne nevarnosti za globalno gospodarstvo je omenil še vedno zelo negotovo stanje v finančnem sistemu, umirjanje rasti v ZDA in tudi v hitro rastočih državah ter strukturne pomanjkljivosti območja evra, ki povzročajo paniko na finančnih trgih.
Peel je izpostavil zahtevno izbiro, pred katero so razvite države, ki morajo po eni strani spraviti v red svoje javne finance, po drugi strani pa potrebujejo vzdržno rast, da bi še naprej ohranjale socialno povezanost in se izognile družbenim trenjem.
Ekonomist Mojmir Mrak je medtem dejal, da je kriza pospešila nekatere spremembe, ki so se odvijale že pred njo, a ne v tako očitni obliki. Še posebej je spregovoril o sorazmerni krepitvi vloge hitro rastočih gospodarstev v primerjavi z razvitimi državami, ki pa mu niso sledile spremembe mednarodnega finančnega sistema, oblikovane po drugi svetovni vojni.
Lani dogovorjena reforma glasovalnih pravic v Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki je po Mrakovi oceni premajhna, predvsem pa se je glasovalna moč hitro rastočih držav okrepila predvsem na račun evropskih držav, ne pa na škodo veta ZDA v obeh organizacijah. To je po Mrakovih besedah posledica dejstva, da EU na globalni ravni še vedno ne govori z enim glasom in si tako škodi.
Udeleženci današnje novinarske konference so spregovorili tudi o aktualnih razmerah v evropskem in slovenskem gospodarstvu.
Peel je tako ocenil, da ob podatkih o upočasnjeni gospodarski rasti v območju evra in Nemčiji ne bi smeli pretiravati, saj gre vseeno za pričakovano umiritev gospodarske dejavnosti. Nemčija bo tako še naprej beležila solidno gospodarsko rast in vlekla gospodarstvo območja evra.
Tudi ekonomist Velimir Bole je izrazil upanje, da so slabši podatki za drugo četrtletje le začasen preblisk. Pri tem je pojasnil, da so razmere v Nemčiji sicer za Slovenijo pomembne, vendar pa gre kar 30 odstotkov zunanje trgovine v evropske države, ki rastejo zelo počasi ali stagnirajo. Omenil je Italijo, Francijo, Češko, Madžarsko in Hrvaško.
Bole bo sicer na portoroški konferenci predstavil raziskavo o slovenskem gospodarstvu, v kateri so se osredotočili na postopke menjave vodstev v 400 velikih slovenskih podjetij. Poudarek raziskave je bil na finančnem sektorju in gradbeništvu, ki trenutno najbolj zavirata gospodarstvo.
Tako Bole kot Prašnikar sicer opozarjata na nekatere posebnosti slovenskih gospodarskih razmer, ko se je gospodarstvo v času najhujše krize izkazalo kot robustno, sedaj pa na določenih segmentih že okoli leto dni izgublja na zagonu.
Prašnikar je pri tem opozoril, da industrija in storitveni sektor delujeta dobro, medtem ko v Sloveniji preprosto na znamo najti rešitve za terjatve finančnega sektorja do gradbeništva in nekaterih odmevnih zgodb lastniške konsolidacije, kar bi omogočilo izvedbo določenih tržnih transakcij, ki sedaj stojijo.